občinske novice g lasilo občine pesnica l etnik 15, št. 1-2, julij 20112 o bčinske novice g lasilo občine pesnica l etnik 15, št. 1-2, julij 2011 i z vsebine ž upanov uvodnik 3 skupaj smo (vedno) močnejši in boljši … dogodki okoli nas 5 podelili priznanja občine pesnica g ospodarstvo 7 odsev dinamičnih poslovnih dogajanj v štajerskem tehnološkem parku pesnica 9 novo vodstvo območne obrtno-podjetniške zbornice pesnica 1 0 priprava novih prostorskih aktov občine d obro je vedeti 1 1 upravna enota pesnica se je preselila v nove prostore 1 1 vinsko-turistične ceste toti las 1 2 didaktične kmetije 1 3 narcise 1 4 nova prometna zakonodaja 1 5 javna dela v letu 2011 1 6 kmetijstvo 1 6 uničujoče posledice neurja 17 zdravstveno zavarovanje brezposelnih 1 8 osnovno šolstvo 1 8 enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka 1 8 otroško varstvo 1 9 vloge za znižano plačilo vrtca za novince 1 9 enkratne denarne pomoči zaradi materialne ogroženosti 2 0 javna služba pomoč družini na domu 2 1 bivanje ostarelih občanov v zavodih 2 2 dopolnilni program socialno-pedagoške pomoči družinam na domu 2 2 drobne misli izobraževanje 2 3 pomlad v vrtcu jakobski dol 2 3 srečanje najuspešnejših mladih matematikov, fizikov in astronomov 2011 2 4 povabili smo babice 2 4 oš jakobski dol je obiskala varuhinja človekovih pravic 2 5 v vrtcu pesnica novi prostori za dva oddelka otrok 2 5 svečana otvoritev prizidka vrtca v pesnici 2 6 projekt v vrtcih pesnica in pernica 2 6 sprejem med mlade člane rdečega križa 2 7 prijateljevanje z osnovno šolo gornji petrovci 2 8 evropska vas 2011 na oš pesnica 2 9 ekošola način življenja naših otrok 2 9 mini olimpijada v oš pesnica 3 0 hura, korajža velja! 30 povabilo na srečanje 3 1 spomladanska dogajanja v vrtcu jarenina 3 2 oš jarenina kulturna šola 2011 3 3 oš jarenina z nagrajencema 3 3 matic gačar državni prvak na tekmovanju iz robotike i z zgodovine 3 4 sinagoga maribor ob prvem okroglem jubileju z dokumentarno razstavo 3 5 ob 70. obletnici okupacije in genocida 3 6 jakobski krajevni predstojniki k ultura 4 0 glasba odpira širino kulturnih potreb 41 twirlerice iz pernice uspešne na državnem prvenstvu v logatcu 4 2 65 let kud kajuh jarenina 4 2 zgodovina kulturne dejavnosti v jarenini 4 4 ob izidu prve pesniške zbirke marjane cmager v podobi reke 4 5 seme, ki ti zasejal si ga, že gre v klasje veselo 4 6 o delu študijskega krožka spretni prsti podeželja 4 6 društvo štibl 4 7 dobrodelni koncert da bi mamica spet hodila 4 8 jubilejni koncert komorne skupine zvon 4 9 večer na vasi i z naših društev 5 0 60 let društva upokojencev jakobski dol 51 dan odprtih vrat jakobskih vinarjev 5 2 izletništvo v društvu upokojencev pernica 5 3 občinsko ocenjevanje vin v jakobskem dolu 5 4 kegljaška sekcija pri du jarenina je zaživela 5 4 druženja v domu starejših idila 5 4 učenci oš jakobski dol na obisku š port 5 5 nogometna šola jarenina 5 6 peti na 11. igrah šolarjev slovenije 5 6 enduro klub jakob 5 6 2. tradicionalni blagoslov motorjev v pernici 57 13. nogometni turnir za mlajše selekcije v jarenini 57 občinsko prvenstvo v malem nogometu 5 8 šport špas -dan druženja in gibanja vseh generacij 6 0 dogodki v konjeniškem društvu pesnica 6 0 18. kolesarski maraton po sadno-vinskih cestah e kologija 6 1 čistilna akcija v spodnjem dobrenju malo drugače v eseli dogodki r azvedrilo n ovice občine pesnica i zdaja: občina pesnica u redniški odbor: peter kranvogel, ivan pauman, milena pregl, vilibald kacijan in dr. marjan toš o dgovorni urednik: dr. marjan toš l ektorica: tanja gregorič f otografije: bojan javornik, dušan janežič, arhivi društev in arhiv občine pesnica s edež uredništva: pesnica pri mariboru 43 a 2 211 pesnica pri mariboru t el. :654 23 09, telefaks: 654 23 19 e -pošta: obcina. pesnica@ pesnica. si p relom: bojan javornik t isk: dravska tiskarna maribor j avno glasilo novice občine pesnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo rs, pod zaporedno številko 821 (odločba št. :006-61/ 2004-4 z dne 16. 4. 2004) . glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2. 500 izvodov in ga prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini pesnica. rokopisov in fotografij ne vračamo. vse pravice pridržane, objavljanje posameznih delov ali celote ni dovoljeno brez pisnega soglasja izdajatelja. naklada: 2. 500 izvodov f oto bojan javornik3 ž upanov uvodnik v teh toplih poletnih dneh se s posebnim spoštovanjem spominjamo velikih dogodkov v povezavi s slovensko osamosvojitvijo, praznujemo dan državnosti in občinski praznik. osamosvojitvena vojna je bila tudi na našem območju doživeta kot pomembna preizkušnja, s pomočjo katere smo znali strniti vrste in se postaviti v bran mladi slovenski državi. pred očmi se nam vrstijo posamezni dogodki iz šentilja, pesnice in bližnjega maribora, od koder so prodirale tankovske kolone proti mejnemu prehodu šentilj, ki je bil takrat še na območju nekdanje skupne občine pesnica. danes se nam zdi, kot da se vse to ne bi nikoli zgodilo. pa se je, smo generacija, ki je doživela vojno. sicer kratko, z malo žrtvami, a bila je prava vojna. in prav vsaka vojna prinaša določene posledice, osebne stiske, zmage in poraze. vojno smo na srečo dobili s pomočjo pripadnikov teritorialne obrambe in takratnih policistov, predvsem pa z zmago naših ljudi, ki so pokazali trdno voljo, da ne more nihče več ogroziti plebiscitarne odločitve iz decembra 1990. ta čas v začetku devetdesetih je bil torej čas največje enotnosti. vsi smo bili del velike slovenske družine, ki je želela svobodo in mir, človeško dostojanstvo in zdrav nacionalni ponos ter priložnost za dokazovanje s poštenim delom. v vsem tem vidim pomembne vrednote slovenskega osamosvajanja in prav te vrednote bi nam lahko pomagale tudi pri premagovanju današnjih tegob. še zlasti bi nas morale voditi pri preseganju nestrpnosti in prekomerne politizacije na vseh področjih družbenega življenja. najbolj pomembno se mi zdi, da smo v osamosvojitveni vojni znali s pridom izkoristiti naše potenciale in se opirati na vse, kar je bilo pozitivnega v slovenski zgodovini. izhajali smo iz neomajne želje po lastni državi, po vsestranskem kulturnem razvoju, po približevanju evropskim političnim in gospodarskim zvezam, po spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter po oblikovanju demokratične države po volji ljudstva. borili smo se za varno življenje, za spoštovanje zasebne lastnine in za lastno gospodarsko pobudo. zato je tudi prav, da se ohranja spomin na te čase, vendar naj ta spomin sloni na pošteni resnici, ne pa na prilagajanju zgodovinskih dejstev potrebam dnevne ali celo strankarske politike. pridružimo se tistim, ki znajo povedati, da naš spomin na dogodke izpred dvajsetih let ne potrebuje laži in potvarjanja resnice. osamosvojitvena vojna je bila zadnje dejanje v seriji velikih dogodkov slovenskega uporništva minulega stoletja. vse od generala maistra pa do partizanskih borcev in slovenskih osamosvojiteljev. in kje smo danes? imamo dvajset let staro samostojno državo vključeno v evropske in svetovne tokove, pa vendar ostaja ob spremljanju vsakodnevnih dogodkov tudi grenak priokus, saj smo kar naprej priča stvarem, ki nam ne morejo biti v ponos in za katere se pred dvajsetimi leti zagotovo nismo zavzemali. živimo sicer v svobodni domovini, soočeni pa smo z velikimi gospodarskimi in socialnimi problemi, politično večkrat preveč razdeljeni, marsikdaj tudi nestrpni drug do drugega ter pogosto premalo enotni, zlasti ko je treba nositi skupna bremena. nekaj podobnega opažam tudi pri nas, v lokalnih okoljih naše občine. ne tako izrazito, pa vendarle se zdi, da ne znamo več stopiti skupaj, da raje čakamo na napake drugih in nato udarimo s plazom kritik. v naši občini smo v preteklih letih postorili marsikaj, a še vedno ne vsega za dovolj kakovostno življenje občank in občanov. kot pravi star slovenski pregovor, v slogi je moč. uspeli bomo le z delom in z znanjem, ne pa s prazno demagogijo in politikantstvom. tega bi se morali v lokalnem okolju bistveno bolj zavedati, saj nas vendarle družijo številni skupni interesi. verjamem, da se še znamo pogovarjati kot ljudje, strpno in pošteno, upoštevajoč razlike med nami, z močjo argumenta in ne z argumentom moči. v tako zapletenih časih, kot smo jim trenutno priča, se trudimo čim bolj učinkovito voditi občino na vseh področjih. vesel sem, da smo v preteklih obdobjih lokalne samouprave uspešno napredovali in zaključili veliko dobrih projektov, ki so se izvajali na območju celotne občine. to skupaj smo (vedno) močnejši in boljši … venčeslav senekovič, župan4 ž upanov uvodnik s o naše občanke in občani vedno znali ceniti. pri tem ne gre prezreti tudi njihovih prizadevanj, da s svojim delom pripomorejo k razvoju občine. nekateri z lastnimi podjetji, kmetijami in z zaposlovanjem, drugi pa z neštetim številom ur prostovoljnega dela v okviru različnih društev. žal so družbene razmere trenutno take, da mnogi ostajajo brez dela, da obstaja premalo vzpodbud za male podjetnike in obrtnike ter da se ljudje vse manj odločajo za prostovoljno delo. vse to se pozna tudi na našem območju, zato smo lahko še toliko bolj ponosni na tiste, ki vztrajajo. prav ta pozitiven odnos do dela daje dober vzgled mlajšim generacijam in omogoča oblikovanje odgovorne lokalne skupnosti, ki ima posluh za sočloveka in za skupno dobro. veseli me, da nas z uspehi razveseljujejo tudi naši športniki v različnih individualnih in kolektivnih disciplinah v profesionalnih športnih sferah oziroma znotraj lokalnih športnih društev. prav društvena aktivnost ljudi na poseben način združuje na podlagi skupnih interesov, zato smo lahko vedno znova zadovoljni, ko se pokažejo rezultati njihovega dela na različnih prireditvah ali tekmovanjih. prav je, da se jim izrečeta zahvala in priznanje za opravljeno delo. dandanes je za vsako opravljeno delo potrebno vložiti veliko več truda, znanja in časa kot mogoče kdaj v preteklosti, zato od državnih institucij upravičeno pričakujemo, da bodo birokratske postopke poenostavljale in nas s tem razbremenjevale, ne pa da nam vsakodnevno nalagajo nove nerazumne zahteve. kljub vsemu poskušamo sprejemati objektivno najboljše možne rešitve za razvoj vseh štirih krajev. to ni tako enostavno, saj ima naša občina malo izvirnih prihodkov v primerjavi s povprečno slovensko občino. po drugi strani pa ima relativno drago vzdrževanje zaradi izrazito razpršene gradnje z majhnim številom strnjenih naselij, prisotnih pa je tudi več krajevnih središč. ob tej priliki se zahvaljujem vsem občinskim svetnicam in svetnikom, kakor tudi vsem svetom krajevnih skupnosti za konstruktivno iskanje rešitev ter občinski upravi, ki z vestnim delom omogoča uresničitev zastavljenih projektov. dodatne probleme nam trenutno povzročajo številni posegi v prostor z državno infrastrukturo, tako so hektarji zemljišč namenjeni avtocestam skupaj s krožiščem in razcepi, ostalim državnim cestam, železniški progi, daljnovodom, plinovodom …država nam želi umestiti še dodatni visokonapetostni daljnovod. če k temu prištejemo še vodni svet perniškega jezera in poplavna območja reke pesnice, lahko ugotovimo, da smo zaradi vseh naštetih področjih prikrajšani za dober del površine naše občine. ta prostor je za vselej izgubljen in predstavlja veliko oviro pri sprejemanju novih prostorskih aktov. upravičeno se lahko sprašujemo, zakaj vse te razlike med občinami niso upoštevane v zakonu o financiranju občin. trenutno stanje nalaga veliko odgovornost poslancem v državnem zboru. na take nepravilnosti bi morali dosledno opozarjati ter zastopati interese ljudi, ki so jih izvolili. zelo smo lahko zadovoljni, da nam je uspelo skupaj z občinami kungota, šentilj, duplek in z občinami upravne enote lenart pridobiti evropski projekt preskrbe s pitno vodo. kljub zamudam in težavam v gradbeništvu projekt teče in bo sčasoma znatno prispeval k še boljši preskrbi s pitno vodo, prav tako pa bo sledil potrebam po širitvi naselij. občina redno zagotavlja sredstva za večletne projekte, ki smo jih v preteklem obdobju načrtovali in kasneje tudi začeli izvajati. veliko smo jih uspešno in v celoti zaključili. žal pa zaradi stečaja cestnega podjetja maribor še nismo dokončali cest v ranci, spodnjem dobrenju in gačniku. za dokončanje teh investicij moramo izpeljati nov razpis in izbrati novega izvajalca del. tudi v letošnjem letu želimo nadaljevati z delom na vseh projektih in jih v okviru zmožnosti in razmer današnjega časa uspešno zaključiti. dodatne skrbi nam povzročajo plazovi, ki ogrožajo stanovanjske objekte, gospodarska poslopja, ceste, vodovodne napeljave in kmetijska zemljišča. veliko lastnih sredstev namenjamo tej problematiki, največje plazove pa poskušamo odpraviti tudi s pomočjo državnih virov. narava žal dela po svoje, zato ne moremo vsega sproti popraviti kljub vsemu denarju in trudu, ki se vlagata v to področje. drage občanke in občani, ko se torej spominjamo dogodkov iz junijske osamosvojitvene vojne leta 1991 in praznujemo dan državnosti, si obudimo spomin predvsem na takratno enotnost, složnost in voljo, da zmoremo premagati prav vse ovire. skupni cilji in spoštovanje različnosti so nam danes veliko bolj potrebni kot kdajkoli prej. zakaj torej ne bi stopili skupaj tudi v občini pesnica in naredili odločen korak naprej v strpnejšo, uspešnejšo in bogatejšo prihodnost. minister za promet dr. patrick vlačič z ekipo je v pesnici vnovič sodeloval pri iskanju rešitev za železniške prehode, zavarovane z andrejevim križem.5 v sako leto so ob občinskem prazniku podeljeni priznanja in zlati grbi občine pesnica posameznikom, društvom in drugim organizacijam, ki so s svojim delovanjem kakorkoli prispevali k ugledu občine in delovali v dobrobit nje in njenih občanov. priznanja občine pesnica za leto 2011 so dobili: janez repa –za velik prispevek k razvoju gasilstva v jarenini in za aktivno delo v kraju j anez repa je član prostovoljnega gasilskega društva jarenina od leta 1982. z rednim izobraževanjem si je prislužil čin gasilskega častnika 1. stopnje. od leta 2008 je poveljnik prostovoljnega gasilskega društva jarenina, pred tem pa je v njem 10 let opravljal delo podpoveljnika. pri gradnji gasilskega doma v jarenini je opravil preko 1000 prostovoljnih delovnih ur in sodeloval v prav vseh delovnih akcijah v kraju. janez repa je aktiven tudi v drugih organizacijah v kraju. med drugim je dolgoletni član sveta krajevne skupnosti jarenina in dejaven v nogometnem klubu jarenina. s svojim prostovoljnim delom v gasilskem društvu in z aktivnostmi v drugih organizacijah v kraju je vzor vsem. zato si zasluži priznanje občine pesnica kot priznanje za vzorno preteklo delo in spodbudo za delo in ustvarjalnost v prihodnje. peter ropič –za aktivno delo v društvih, organih društev in v kraju p eter ropič je že vrsto let aktiven član čebelarskega društva pesnica. ves čas svojega delovanja skrbi za povezovanje med čebelarskimi društvi v regiji. prav njegova zasluga je, da je čebelarsko društvo pesnica aktivno vključeno med slovenske čebelarje. peter ropič uspešno sodeluje tudi z drugimi društvi in se zavzema za razvoj kraja, s prevzemom funkcije predsednika društva upokojencev pernica pa je svoje aktivnosti v kraju še povečal in učvrstil. za svoje aktivnosti si zasluži priznanje občine pesnica kot priznanje za preteklo in nadaljnje delo. alojz polanec –za aktivno delo v društvih, organih društev in za velik prispevek k razvoju lovstva v kraju a lojz polanec, po domače slavek, je rojen v gačniku, kjer še danes gospodari na lepo urejeni kmetiji. slavek ima štiri sestre, ki so se vse izšolale, in kar hitro je spoznal, da bo moral on prevzeti kmetijo. njegov oče je bil lovec in tako je že od nekdaj v njem tlela lovska žilica. leta 1973 se je včlanil v lovsko družino pesnica. starejši lovci so hitro spoznali, da so z njim v svoje vrste dobili pravega člana s čutom do narave in vsega življenja v njej. kar hitro je bil izvoljen za gospodarja in to nalogo je opravljal 10 let, dokler ni prevzel funkcije starešine, ki je zaznamovala njegovih nadaljnjih 19 let v lovski družini. slavek je tudi velik ljubitelj lovskih psov in vsa leta vodnik nemških kratkodlakih ptičarjev. za vse njegove zasluge mu občina pesnica izroča zasluženo občinsko priznanje. konjeniško društvo pesnica –za velik prispevek k razvoju turizma in prepoznavnosti kraja ter za bogat program aktivnosti na področju konjeništva k onjeniško društvo pesnica že več kot 20 let odlično posega v prosti čas naših otrok in mladine in jim ponuja možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa v naravi in z jahanjem. s pripravo dogajanj, kot so športne igre, tekmovanja, dnevi odprtih vrat in poletni tabori jahanja, društvo veliko pripomore k ugledu kraja in razvoju turizma v občini. steber konjeniškega društva pesnica je njegov soustanovitelj jože frajzman. njegovi odliki sta širok nasmeh in stalna pripravljenost pomagati, s katero je stkal zaupljiv odnos s člani društva, otroki in starši. za svoje aktivno delovanje in trdo delo si konjeniško društvo pesnica zasluži priznanje občine pesnica. najvišje priznanje občine pesnica, zlati grb, sta dobila: osnovna šola jakobski dol -za uspešno delo na izobraževalnem, kulturnem in športnem področju ter za aktivno oblikovanje številnih projektov regionalnega in vseslovenskega pomena j avni zavod osnovna šola jakobski dol stoji v središču naselja z vrtcem v neposredni bližini. vodstvo šole si skupaj z njenimi zaposlenimi prizadeva, da je šola prostor učenja in razvoja, prostor sodelovanja učencev, podelili priznanja občine pesnica m onika buser d ogodki okoli nas6 d elavcev šole, staršev in prostor sodelovanja z okoljem, v katerem šola deluje. v osnovno šolo jakobski dol je vključenih 199 osnovnošolskih učencev in predšolskih otrok ter zaposluje 30 delavcev. poleg osnovnega poslanstva, to je vzgojno-izobraževalnega dela, je osnovna šola jakobski dol dejavna na območju občine pesnica in širše na izobraževalnem, kulturnem in športnem področju in jih tudi pomembno oblikuje. zlati grb občine pesnica osnovna šola jakobski dol dobi za uspešno sodelovanje na izobraževalnem, kulturnem in športnem področju ter za aktivno oblikovanje številnih projektov regionalnega in vseslovenskega pomena. društvo upokojencev jakobski dol –ob 60-letnici delovanja d ruštvo upokojencev jakobski dol praznuje letos 60 let, njegovo delovanje se je namreč pričelo v letu 1951. namen tega društva je organiziranje in izvajanje humanitarnih in dobrodelnih dejavnosti. vsa leta organizira in izvaja socialne in druge pomoči za upokojence na domu, ki so zaradi onemoglosti še kako potrebni vsakršne pomoči. društvo upokojencev jakobski dol je zelo dejavno pri organiziranju prireditev, družabnih srečanj in izletov. izvaja kulturne in umetniške dejavnosti ter organizira predavanja, seminarje in druga izobraževanja za potrebe svojih članov in drugih ostarelih prebivalcev jakobskega dola. društvo upokojencev jakobski dol ves čas svojega delovanja aktivno sooblikuje programe z drugimi društvi upokojencev zgornje podravske regije in v okviru združenja društev upokojencev slovenije. zlati grb občine pesnica naj bo spodbuda organizaciji pri nadaljnjem delu in zahvala članom za njihovo prizadevnost in čas, ki ga namenijo ljudem v stiski. županova priznanja za izjemne dosežke na področju športa so dobili: eva helena zorman –za izjemne sabljaške dosežke v slovenskem in mednarodnem merilu e va helena zorman je odlična učenka osnovne šole pesnica. v zadnjem času je s trdim delom dosegla mnoge izjemne uspehe. poleg rednega šolskega dela se ukvarja s tremi športi: ženskim nogometom, aikidom in sabljanjem. pri vseh športih zavzema vidna mesta, ki so plod vztrajnosti, trdega dela in odrekanja. v sabljaški sezoni 2010/ 2011 je na mednarodnih turnirjih osvojila tri prva mesta, eno drugo, kar trikrat je bila na tretjem mestu, osvojila je dva naslova državne prvakinje v mečevanju in še bi lahko naštevali. gal mlaker –za izjemne dosežke v standardnih in latinskoameriških plesih na domačih in mednarodnih tekmovanjih g al mlaker je učenec sedmega razreda osnovne šole pesnica in se s športnimi plesi, standardnimi in latinskoameriškimi, aktivno ukvarja od leta 2006. s soplesalko lano zagorac sta člana državne reprezentance slovenije in skupaj plešeta od leta 2008. tekmujeta za plesni klub pingi maribor, kjer trenirata po več ur na dan. na domačih in mednarodnih tekmovanjih dosegata najvišje uvrstitve in letos sta že drugič osvojila naslov državnih prvakov v standardnih plesih. jan muršak -za izjemne dosežke v hokeju v slovenskem in mednarodnem, celo svetovnem merilu j an muršak je star 23 let in živi v pesnici. hokejsko kariero je začel že pri štirih letih v mariborskem hokejskem klubu lisjaki in jo nadaljeval v vseh njegovih selekcijah. za slovensko mladinsko reprezentanco je nastopil na petih svetovnih prvenstvih in leta 2008 je bil izbran za najboljšega napadalca na prvenstvu. za člansko reprezentanco je prvič nastopil na hokejskem svetovnem prvenstvu 2010 v ljubljani, kjer se je z reprezentanco uvrstil v elitno skupino svetovnega hokeja, k čemur je prispeval pet golov. pri 17 letih je začel igrati v češki mladinski ligi in že čez leto dni je odšel na izbor za mlade hokejske igralce v severno ameriko, kjer ga je v svoje moštvo izbral eden najslavnejših klubov v ligi nhl to je detroit red wings. jan muršak od sezone 2006/ 2007 igra v nižji severnoameriški ligi ahl za klub grand rapids griffins, ki je podružnična ekipa znamenitih detroit red wings. zaradi odličnih rezultatov je bil v sezoni 2009/ 2010 uvrščen med rezervne igralce detroit red wings v ligi nhl, s tem klubom je sklenil dveletno pogodbo. rene krhin –za izjemne nogometne dosežke v slovenskem in mednarodnem, celo svetovnem merilu r ene krhin je mlad fant iz jakoba z uspešno nogometno kariero, med drugim je član nogometne reprezentance slovenije. njegov športni talent je vreden občudovanja, vztrajnost in trdna volja ob zahtevnih in napornih treningih sta ga ob podpori njegove družine vodila do uspešnega prodora na italijanska nogometna igrišča –najprej v nogometni klub inter v milano in zatem v nogometni klub bologna, katerega član je zdaj rene krhin. a v tem času ni pozabil kraja, kjer je preživljal svoja otroška leta. ravno nasprotno: novinarji so se hočeš nočeš morali poučiti, kje je ta jakobski dol, saj rene krhin v intervjujih vedno poudarja, da je doma iz jakoba. dogodki okoli nas7 o dsev dinamičnih poslovnih dogajanj v štajerskem tehnološkem parku pesnica v anesa žderić, univ. dipl. inž. aktivnosti štajerskega tehnološkega parka so v letu 2011 usmerjene v izvajanje mednarodnih oziroma čezmejnih projektov, pri čemer bo pozornost posvečena nadgradnji storitev podjetniške podpore v širši gospodarski regiji in preko meje. naš cilj je, da bi podjetniško– inovacijsko kulturo še bolj razširili. v letu 2011 štajerski tehnološki park predseduje združenju inkubatorjev in tehnoloških parkov slovenije, kar nam pomeni še posebno velik izziv in prizadevamo si za čim bolj učinkovito sodelovanje na različnih nivojih, kar bi tudi v tem letu prineslo čim več podjetniških uspehov za naš kraj pesnico in na državni ravni. k sodelovanju želimo pritegniti čim več mladih, kajti prav ti so naš bodoči zaposlitveni potencial. velika želja ekipe štajerskega tehnološkega parka je, da bi se podjetniki v dejavnosti, ki jih pripravljamo in izvajamo zanje, vključevali čim bolj aktivno. veseli nas, da veliko podjetnikov in potencialnih podjetnikov iz širšega okolja prepoznava naš trud in dodano vrednost in se udeležuje delavnic, ki jih pripravljamo. zavedamo se, da z vsebinami vedno ne moremo ugoditi vsem in da vsak dogodek ne more biti zanimiv prav za vse. vendar menimo, da je mnogo podjetnikov še vedno premalo aktivnih na področju nenehnega usposabljanja, pridobivanja novih znanj in obnavljanja že pridobljenih ter ne nazadnje vzpostavljanja dragocenih stikov z drugimi podjetniki in predstavniki institucij, ki so redni udeleženci naših srečanj. naj omenimo srečanje z naslovom priprava površin izdelkov in čiščenje s plazmo, ki smo ga pripravili v sodelovanju s centrom za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije univerze v mariboru ter podjetjem rogač plus. irena uranjek, ki vodi podjetje rogač plus, nam je skupaj s partnerji predstavila, kako deluje plazma. plazma je četrto agregatno stanje. na zemlji je v tem agregatnem stanju malo materije, v vesolju je to agregatno stanje znatno običajnejše (menda 90 %)od ostalih. ta “neprisotnost” plazme na zemlji menda pojasnjuje, zakaj se v šoli govori o le treh agregatnih stanjih. plazma površino materiala, s katero pride v stik, očisti, aktivira in razelektri. vsaka tehnologija ima svoje prednosti in slabosti. temeljna dobra stran plazme plasmatreat je, da omogoči spajanje brez škodljivih emisij in da v celoti ali vsaj delno nadomesti uporabo škodljivih in dragih kemikalij. omejitev plazme plasmatreat je področje, ki ga lahko obdela z enim prehodom ene šobe. kot primer dobre prakse naj izpostavimo, da podjetje sodeluje z bosch und siemens hausgeräte gmbh. v nazarjah je pristojni center za male gospodinjske aparate na motorni pogon skupine bsh, postrojenje z openair plazmo predobdeluje površine belih pp bsh-jevih paličnih mešalnikov pred tamponskim tiskom že 10 let. mreženju pripisujemo velik pomen, razumemo ga kot umetnost povezovanja ljudi, v nasprotju z računalniki je to zelo učinkovit in lahkoten način za pospešitev kariere pa tudi za osebnostni razvoj. na enem izmed srečanj, ki smo se jih udeležili, je osrednja gostja prof. dr. danica purg, dekanica in direktorica iedc –poslovne šole bled, predsednica združenja za razvoj managementa ceeman in predsednica slovenskega društva zn za trajnostni razvoj (un global compact slovenija) ,udeleženkam med drugim predstavila, kaj vse zmore mreženje. dr. purgova verjame, da so v sloveniji številne uspešne ženske, ki delujejo v gospodarstvu, kulturi in športu. ekipa štajerskega tehnološkega parka se je tega srečanja udeležila, saj se zavedamo pomembnosti mrež v osebnem razvoju posameznika. preko stikov z različnimi ljudmi se nam odpira možnost stalne povratne informacije in nekakšnega ogledala, ki nam pove, kako nas drugi vidijo in doživljajo naše ravnanje. sami ne moremo v celoti in realno oceniti svojega delovanja v družbi, za to potrebujemo tovrstno povratno informacijo. mreža je namreč skupina gospodarstvo m reženje8 g ospodarstvo l judi, ki jih povezujejo skupni interesi; običajno gre pri tem za neformalne in nehierarhične medsebojne povezave. pravzaprav je vsak izmed nas vpleten v mreženje: na primer na zabavah, med odmori za kavo na konferencah srečujemo različne ljudi –nekatere poznamo, drugih ne – in z njimi si izmenjujemo poglede in mnenja. bili smo tudi na ii. gimnaziji, kjer se je zgodil tedx maribor 2011: velike in male revolucije. program tedx je zasnovan tako, da skupnostim, organizacijam in posameznikom nudi priložnost, da na lokalnem nivoju spodbujajo dialoge s pomočjo izkušenj, s katerimi bi se približali izvornemu ted-dogodku. dogodki so skrbno načrtovani in neodvisno organizirani na ravni skupnosti. še zlasti smo veseli, da smo bili izbrani kljub strogemu kriteriju za izbor. še vedno pa smo pod vtisi dogodka pred prvomajskimi prazniki v okviru mednarodne podjetniške konference podim v hotelu habakuk v mariboru slovenski start-up leta 2011. program je spretno povezoval peter poles in za glasbeno popestritev je poskrbela neisha. zmagovalnemu podjetju diagenomi, d. o. o. , sta nagrado izročila strokovni vodja tekmovanja mag. matej rus in vodja sektorja za podjetništvo in konkurenčnost japti alenka hren. posebno priznanje za najbolje spisan poslovni načrt sta tokrat prejeli dve podjetji, in sicer intelius iz maribora in prav tako diagenomi. leta 2010 ustanovljeno podjetje diagenomi, redni član ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, se ukvarja z razvojem in zagotavljanjem storitev in rešitev na različnih področjih molekularne biologije. podjetje nudi genetske analize raka dojke in debelega črevesja, ki omogočajo učinkovitejše, hitrejše in posamezniku prilagojeno zdravljenje, poleg tega zagotavlja genetske analize kardiovaskularnega sistema, ki posamezniku pokažejo smernice za bolj zdrav življenjski slog. vpeti smo tudi v različne projekte. eden pomembnejših je bridge. bridge je ena izmed operacij, izbranih v okviru prvega roka 2. skupnega javnega razpisa operativnega programa slovenija-avstrija za sofinanciranje s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj in z nacionalnimi sredstvi pod upravljanjem službe vlade rs za lokalno samoupravo in regionalno politiko. bridge je usmerjen k spodbujanju gospodarskih odnosov s tehnološkimi usmeritvami na področju obmejne regije med slovenijo in avstrijo, pri čemer so neposredna ciljna geografska območja naslednja: jv & jz štajerska na avstrijski strani ter pomurje, podravje in koroška na slovenski. na navedenih območjih na obeh straneh meje se izvajajo nacionalno pomembne gospodarske aktivnosti, zato so te lokacije s proizvodnega vidika pomemben potencial. prav tako so tukaj številne mreže dobaviteljskih odnosov (dobaviteljske mreže) in verige ustvarjanja dodane vrednosti (vrednostne verige) ,katerim želi predloženi projekt s svojo vsebino in aktivnostmi zagotoviti podporo za njihov še aktivnejši in uspešen srečanje z naslovom priprava površin izdelkov in čiščenje s plazmo d elavnica9 g ospodarstvo r azvoj kakor tudi razvoj novih tovrstnih oblik podjetniškega sodelovanja in povezovanja. poleg navedenih aktivnosti mreženja obstaja vzdolž meje –na slovenski in avstrijski strani –vrsta tehnološko usmerjenih infrastrukturnih podpornih centrov (subjektov inovativnega okolja na slovenski strani oziroma t. i. impuls centrov na avstrijski) ,ki so bili vzpostavljeni kot temeljni člen za spodbujanje in podporo okrepljenemu razvoju tehnološko usmerjenih podjetij v ciljni regiji. vključene institucije na avstrijski strani so impuls center grüne lagune v fehringu, čezmejni impuls center 47 nord iz eibiswlda, innofinanz in eu-regionalmanagement süd-west-steiermark kot mrežno vozlišče za regionalni razvoj na projektnem območju na avstrijski strani. projektni partnerji na slovenski strani so poleg štajerskega tehnološkega parka še pomurski tehnološki park v murski soboti in tehnološko razvojni center za koroško, ki izgrajuje decentralizirano inkubatorsko strukturo na območju koroške. vse te institucije imajo svoje poslanstvo -zagotavljanje podpore za podjetniško oziroma širše gospodarsko okolje, na osnovi česar z njihovo okrepljeno vlogo ponovno največ pridobijo podjetja, ki so njihova glavna ciljna skupina. v današnjih časih ostre konkurence in trdega boja za uveljavitev in obstoj na trgu štejejo malenkosti in proaktivnost v podjetniškem svetu je nujna. pred nami je nova serija delavnic, strokovnih srečanj in drugih tematskih dogodkov s področja komercializacije znanja, s katerimi bomo podjetnikom poskušali približati dobre prakse s področja inoviranja, internacionalizacije, prenosa znanja in tehnologij. prav tako bomo do konca leta 2011 izvajali promocijo podjetniškega okolja za ozaveščanje tistih, ki v podjetniškem okolju že delujejo, kakor tudi z namenom privabljanja novih uporabnikov, torej spodbujanja k vstopu v svet podjetništva. v ta namen bomo organizirali predstavitve različnih vsebinskih sklopov podjetniške podpore in institucij, ki se z njo ukvarjajo in so na voljo uporabnikom za asistenco pri njihovih poslovnih aktivnostih. poudarek bomo kot po navadi namenili tudi aktivnostim mreženja, skozi katere bomo krepili medinstitucionalne in medpodjetniške vezi. poleg navedenih skupinskih oblik poslovne podpore moramo izpostaviti tudi individualno poslovno podporo za posamezna podjetja, ki jim bomo tudi v tem letu kontinuirano nudili svetovanja na različnih področjih, skladno z njihovimi potrebami. na koncu še misel, ki smo jo izbrali za tokratni prispevek: ''najlažja pot ni vedno prava pot. '' skupščina ooz pesnica je na svoji 3. izredni seji 22. aprila 2011 razrešila dosedanjega predsednika zbornice franca račla. do sklica redne seje skupščine sta zbornico vodila in zastopala oba podpredsednika, stojan krajnc in igor arzenšek. člani skupščine so na svoji 4. redni seji 26. maja 2011 izvolili novo vodstvo. tako bo preostali mandat do leta 2014 vodil predsednik zbornice denis mali, obrtnik iz kungote, ki se že 15 let ukvarja z dejavnostjo pleskarstva, fasaderstva, gradbenih del in drugih zaključnih gradbenih del. denis mali je bil aktiven član organov zbornice že v prejšnjem mandatu. ker je na prejšnji seji uo ooz pesnica na lastno željo odstopil podpredsednik zbornice igor arzenšek, je bil imenovan novi podpredsednik zbornice darko konečnik iz kungote, bolj poznan kot direktor podjetja tesnila konečnik, ki je prevzel podjetje po očetovi smrti, sam pa je prej imel prodajo rezervnih avtodelov. zdaj ima poleg podjetja, ki proizvaja najrazličnejša tesnila in tesnilni material, še trgovino z avtodeli, v mariboru pa z ženo uspešno vodita kavarno avenue, ki je eno izmed priljubljenih mariborskih shajališč z dobro kavo in odličnimi koktajli. po dolgih letih službovanja na zbornici s sekretarskega mesta odhaja zmago hajnrih, ki je vsa leta profesionalno opravljal svoje delo, za kar se mu zahvaljujemo. sekretarsko mesto bo nasledila natalija novak kocbek, ki je doslej opravljala dela strokovne sodelavke. zmago hajnrih pa bo še naprej sodeloval z nami kot zunanji svetovalec zbornice. novo vodstvo območne obrtno-podjetniške zbornice pesnica denis mali, predsednik zbornice d arko konečnik, podpredsednik zbornice10 g ospodarstvo m ed pomembnimi nalogami, ki jih opravljajo občine v sloveniji, sta tudi načrtovanje in urejanje prostora. občine uresničujejo načrtovanje prostora tako, da pripravljajo in sprejemajo občinske prostorske akte. z njimi določajo: •cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine; •načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena; •določajo namensko rabo prostora in pogoje umeščanja objektov v prostor. občine urejajo svoj prostor z različnimi vrstami občinskih prostorskih aktov. v nekaterih od njih med drugim določajo, katera zemljišča so namenjena gradnji različnih vrst objektov, katera urejanju javnih in drugih površin za različne namene, katera vsem drugim dejavnostim, ki se pojavljajo v prostoru občine (npr. kmetijstvu ali gozdarstvu) ,kako je treba oblikovati nove objekte, kako je pred tem treba komunalno opremiti zemljišče za gradnjo in podobno. župan občine pesnica je zato v maju 2007 sprejel sklep o ugotovitvi stanja pri pripravi prostorskih aktov občine pesnica (sklep je objavljen v muv, št. 16/ 07) in z njim določil način priprave občinskega prostorskega načrta občine pesnica (v nadaljevanju opn) . s sklepom je predvideno, da bi občina v letu 2008 zagotovila potrebne strokovne podlage, kot jih terja zakon, in osnutek opn za javno razgrnitev v prvi polovici leta 2009; po tem bi izvedla še postopek usklajevanja z ministrstvi in opn sprejela v letu 2010. take načrte so podrli podzakonski predpisi: prvič zato, ker je država za njihovo pripravo namesto treh mesecev potrebovala skoraj dve leti, in drugič zato, ker se je bilo treba zaradi vsebine predpisov vedno znova vračati na začetek in že pripravljena gradiva nenehno spreminjati ter prilagajati in usklajevati z njimi. za nameček je država konec leta 2009 spremenila še zakon o prostorskem načrtovanju, s katerim je občinam naložila dodatne obveze, ki jih je prej opravljalo ministrstvo za okolje in prostor. trenutno so zamaknitve pri pripravi opn v občini pesnica približno tolikšne, kot so bile zamude države pri pripravi podzakonskih predpisov. na pripravo opn pa so poleg postopkovnih vezane tudi številne vsebinske težave. čeprav je zakonodajalec pred sprejetjem zpnačrta zatrjeval, da sprejetje zakona ne bo bistveno vplivalo na vsebino in na pričete postopke priprave novih občinskih prostorskih aktov, sta praksa in predvsem sprejetje podzakonskih predpisov na podlagi zpnačrta pokazala, da ni tako. celo nasprotno, zakonske rešitve, predvsem za možnost določanja novih zemljišč za gradnjo, bistveno odstopajo od prejšnjih. zakon in podzakonski predpisi, predvsem pa državni prostorski akti, občinam pri tem namreč ne puščajo prostih rok, saj država z njimi podrobno določa tudi, kaj morajo občine pri tem upoštevati in kako morajo opn pripraviti, vse skupaj pa v postopku vsaj dvakrat tudi preverja. novi predpisi določajo, da je treba prostorski razvoj oz. nove gradnje usmerjati v naselja, zunaj njih pa le izjemoma in za točno določene namene gradnje. pri tem tudi naselij ni dopustno neargumentirano širiti: najprej je treba izrabiti vse proste in premalo izkoriščene površine v naseljih, širitev naselja pa je dopustna le, ko znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni več možen. ko je izpolnjen ta pogoj, naselja ni mogoče širiti kamorkoli, ampak prvenstveno na tista zemljišča, ki so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem in so manj pomembna z različnih vidikov, med drugim tudi z vidika ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč. zunaj naselij je možno načrtovati le prostorske ureditve in posamezne posege v prostor: •ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, •ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih služb (gospodarska javna infrastruktura) , •ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro) , •za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, •za namen športa in rekreacije, •za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, •za namene obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v delu, ko so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. z zakonom določene možnosti za opredeljevanje novih zemljišč za gradnjo, še posebno v odprtem prostoru občine, so tako zelo zožene. omejene so le na malo možnih primerov in namenov gradnje, ki so predhodno navedeni. vsa ostala razpršena gradnja pa v tem prostoru ni več dovoljena, kar pomeni, da zanjo ni mogoče določati novih stavbnih zemljišč. to dejstvo bo pri pripravi opn občine pesnica še zlasti pomembno, saj je veliko občanov in drugih na občino naslovilo predloge, da se različna zemljišča namenijo za gradnjo večinoma stanovanjskih objektov. med predlogi bo mogoče v glavnem upoštevati le tiste, ki služijo predhodno navedenim namenom gradnje. priprava novih prostorskih aktov občine m arinka konečnik kunst, univ. dipl. ekon.11 d obro je vedeti o bveščamo vas, da se je upravna enota pesnica preselila v nove prostore na naslovu p esnica pri mariboru 43 a 2 211 pesnica pri mariboru, v drugo nadstropje trgovsko-poslovnega objekta pesnica. od 18. aprila 2011 upravna enota pesnica posluje na novi lokaciji. novi in urejeni prostori omogočajo, da uporabnikom zagotavljamo visoko raven zasebnosti. na novi lokaciji bodo stranke lahko urejale vse upravne zadeve. uradne ure so: v ponedeljek in torek od 8. 00 do 12. 00 in od 13. 00 do 15. 00, ob sredah od 8. 00 do 12. 00 in od 13. 00 do 18. 00, ob petkih od 8. 00 do 13. 00. telefonske številke so ostale nespremenjene. tudi elektronski naslov ostane enak: ue. pesnica@ gov. si, prav tako internetni naslov: www. upravneenote. gov. si/ pesnica/ . upravna enota pesnica se je preselila v nove prostore n evenka vujačić o bčina pesnica je s svojo bogato vinsko ponudbo sestavni del vinsko-turistične transverzale slovenije. po našem območju delno potekata vtc 18 in vtc 19. prizadevanja, da bi omenjeni cesti ustrezno označili in usmerjali k ponudnikom vina in drugih pridelkov, obstajajo že nekaj časa. občina pesnica je bila pobudnica skupnega pristopa k označitvi na celotnem območju vinskih cest, saj označitev znotraj posamezne občine ni smiselna, ker ne bi prinesla želenih učinkov. občina pesnica je skupaj z mestno občino maribor ter občinami duplek, kungota in šentilj ustanovila lokalno akcijsko skupino toti las. v juliju 2009 je toti las objavil razpis za nabor projektov za leto 2010, ki bodo upravičeni do nepovratnih sredstev iz ukrepov 4. osi programa razvoja podeželja za obdobje 2007– 2013 po pristopu leader. občina pesnica je skupaj z občinami, na območju katerih sta omenjeni vinski cesti, na razpis prijavila projekt vinsko-turistične ceste toti las. projekt vodi mariborska razvojna agencija, ki je tudi upravljavec las-a, občine ustanoviteljice pa so partnerji v projektu. s pridobljenimi sredstvi iz razpisa in občinskimi sredstvi bodo postavljene table, ki bodo označevale ponudnike vina in drugih pridelkov, izdelana bo karta območja s predstavitvijo vinsko– turistične ponudbe, s primernim oglaševanjem in promocijo bo poskrbljeno za širšo prepoznavnost in obiskanost ponudnikov. vsi ponudniki so bili v maju povabljeni k aktivnemu sodelovanju. skupna vrednost projekta je 137. 373 evrov, od tega zagotavlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz programa leader 46. 463, 96 evra. delež občine pesnica znaša 22. 465, 54 evra. projekt vinsko-turistične ceste toti las bo predvidoma zaključen jeseni 2011. vinsko-turistične ceste toti las d anica haložan p redsednik štajerske turistične zveze jože protner in pesniški župan venčeslav senekovič sta govorila o razvoju turizma v občini pesnica in o nujnosti njegovega učinkovitejšega vključevanja v turistično ponudbo širšega območja.12 d obro je vedeti p redstavitev projekta i zvedba definiranja ponudbe in postavitev kriterijev za ponudnike okolju prijaznih didaktičnih kmetij ter vzpostavitev modela upravljanja didaktične kmetije in kompetenčnega centra na območju lokalne razvojne strategije toti las p artnerji e vropski kulturni in tehnološki center maribor, nosilec projekta društvo za kulturo, turizem, šport in razvoj štibl pesnica, partner v projektu vedoma, zavod za razvoj znanja in podjetništva, partner v projektu t rajanje projekta s eptember 2010– oktober 2011 namen projekta p rojekt se vključuje v razvojne prednosti celotnega območja občin maribor, pesnica, kungota, duplek in šentilj v smislu odpiranja novih potencialov v razvoju novih (dopolnilnih) dejavnosti na podeželju, predvsem v smeri povezovanja različnih generacij kot tudi podeželskega in urbanega okolja ter različnih akterjev (društev in drugih oblik organizacij) , ki delujejo na podeželju. projekt ima inovativni značaj, saj uvaja nove vsebine v kontekstu razvoja koncepta in vzpostavitve didaktičnih kmetij in didaktičnih poti za interpretacijo naravne, kulturne in žive dediščine na podeželju na celotnem območju totega las-a. namen projekta je definirati ponudbo in postaviti kriterije za ponudnike okolju prijaznih didaktičnih kmetij ter vzpostaviti model upravljanja didaktične kmetije in kompetenčnega centra na območju lokalne razvojne strategije toti las. s projektom omogočamo razvoj novih praks, inovativni pristop do didaktične kmetije in njej pripadajoče celostne ponudbe, razumevanje in osvajanje koncepta didaktične kmetije ter modularno uvajanje. v projektu uvajamo pojem didaktične kmetije, ki jo definiramo kot kmetijo, ki svojo kmetijsko dejavnost in proizvode dopolnjuje z dopolnilnimi dejavnostmi, ki temeljijo na didaktičnih pristopih v obliki izobraževalnih programov. z izvajanjem teh programov didaktična kmetija postane prostor srečevanja in komunikacije, izobraževanja in usposabljanja, most in mediator med obiskovalci kmetije - izobraževalnimi institucijami in podeželskim svetom. takšen izobraževalni značaj postavlja turistično kmetijo v novo vlogo: kmet kot lastnik postaja skrbnik, ki popelje obiskovalce v svet podeželja, proizvodnje, različnih okusov, arom, vizualnih podob flore in favne, ki so povezane z vplivi letnih časov in koreninami kulturne dediščine. istočasno ustvarja zgodbo o običajih in tradicijah, o dediščini in kulturni identiteti. didaktična kmetija ima: urejen dostop, definiran pedagoško andragoški program, urejen prostor za delo z urejenimi sanitarijami in prostor za garderobo, po možnosti tudi prenočišča. dejavnost didaktične kmetije je možno oblikovati s postopnim dodajanjem znanj in referenc s tega področja, graditvijo partnerstev in aktivnim vključevanjem v lokalni razvoj. s projektom uresničujemo splošne cilje, kot so razvoj in oblikovanje nove ponudbe v gospodarskih dejavnostih na podeželju (turizem in izobraževanje) in prispevek k povečani ozaveščenosti prebivalstva in uporabnikov kakor tudi vzpostavitev inovativnega orodja za vključevanje naravne in kulturne dediščine v razvoj podeželja. s projektom želimo doseči specifične oz. kratkoročne cilje, kot so: •vzpostavitev ponudbe in postavitev kriterijev za ponudnike okolju prijaznih didaktičnih kmetij na celotnem območju totega las-a; •prispevek k večji ozaveščenosti, informiranosti projektnih ciljnih skupin s celotnega območja totega las-a na področju novih blagovnih znamk, mreženja, upravljanja in pomena interpretacije naravne, kulturne in žive dediščine; •vzpostavitev modela upravljanja didaktične kmetije z možnostjo delovanja kot umetniški rezidenčni center in kompetenčnega centra didaktičnih kmetij; •dvig nivoja znanja, projektnih idej in vseživljenjskega učenja; •izboljšanje sodelovanja, komunikacije in partnerstva med javnimi in nevladnimi organizacijami, deležniki oblasti (občinami) in zasebniki; •povečati ozaveščenost in promocije kulturnih in dediščinskih vrednot, ki vplivajo na kakovost življenja na podeželju. ciljne skupine • registrirane kmetije, zainteresirani prebivalci območja las-a, člani kmetijskih gospodarstev, tudi brezposelni, ženske, mladi do 25 let, učenci iz oš, starejši, invalidi …), •društva in druge organizacije, ki delujejo na področju kulture in kulturne dediščine ter razvoja podeželja, ki z delovanjem spodbujajo enake možnosti, trajnostni razvoj, civilni dialog in bolj kakovostno življenje, •predstavniki oblasti: občin, sofinancerjev in drugih strokovnih služb, •mediji (lokalni, regionalni, nacionalni) : •tiskani mediji (časopisi in revije) , •elektronski mediji (radio, televizija, tiskovne agencije) , •spletni mediji. didaktične kmetije13 d obro je vedeti d oslej izvedene aktivnosti v okviru projektnih aktivnosti smo doslej pregledali ponudbo (turističnih) kmetij na celotnem območju totega las-a. pripravili smo analizo študije izvedljivosti didaktičnih kmetij in oblikovali kriterije. obiskali smo kmetije, ki imajo poleg osnovne kmetijske dejavnosti še kakšne druge in bi zato lahko postale didaktične (pridelava zelišč, izdelava aranžmajev iz naravnih materialov, različne delavnice …).prav tako smo si ogledali primere dobrih praks didaktičnih kmetij na območju cerknice (maticova hiša, ravni dol v občini sodražica) .organizirali in izvedli smo motivacijsko srečanje na domačiji eder z uvodno predstavitvijo projekta s strani partnerjev v projektu. sledila je predstavitev kulturne dediščine in zakonskih predpisov, vezanih nanjo s strani zavoda za varstvo kulturne dediščine slovenije, oe maribor. zaključili pa smo s predstavitvijo didaktičnih kmetij v sloveniji in drugod ter slovenske mreže za interpretacijo dediščine s strani notranjskega ekološkega centra cerknica. v okviru motivacijskega srečanja se je predstavil tudi študijski krožek spretni prsti podeželja pesnica, katerega udeleženke so na ogled postavile svoje unikatne izdelke. v okviru projekta ves čas poteka tudi redno informiranje o aktivnostih projekta, ki si jih je mogoče ogledati tudi na spletni strani www. ektc. si. društvo za kulturo, turizem, šport in razvoj štibl, pesnica e vropski kmetijski sklad za razvoj podeželja evropa investira v podeželje l okalna akcijska skupina toti las s pomladi nas na sprehodih v naravo pozdravijo prve cvetlice: zvončki, trobentice, žafrani, jetrniki, vijolice … v vrtovih pa v tem letnem času prve občudujemo cvetoče narcise. s svojimi sončno rumenimi in belo-oranžnimi cvetovi nam popestrijo čas po dolgi pusti zimi. narcise so zelnate trajnice s čebulico. uvrščamo jih v družino narcisovk (amaryllidaceae) . njihovi listi imajo vzporedne žile, kar je značilno za enokaličnice. so pritlični in se razvijejo pred cvetenjem. narcise imajo dvospolne zvezdaste cvetove. listi cvetnega odevala so zrasli v cev, na vrhu katere je podolgovat ali valjast privenček. glede na obliko cveta ločimo več kot šestdeset botaničnih vrst narcis. v zadnjih sto letih pa so ljubitelji selekcionirali in žlahtnitelji ustvarili več kot 26. 000 križancev. za lažje razvrščanje narcise delimo v trinajst skupin: trobentaste, z veliko čašico, z malo čašico, s polnimi cvetovi in druge. narcisa je dobila ime po narcisu iz starogrške mitologije. lepi narcis se je zaljubil v svojo podobo, ki jo je ugledal v globokem vrelcu, in se vrgel vanj. bogovi so ga spremenili v cvetlico, ki nosi njegovo ime. cvetlica ima bledo narcisovo polt in v sredini rumeno srce v ognjeno rdečem krogu. to rastlino starih grkov je linne imenoval narcissus poeticus. ta botanična vrsta narcise raste v sloveniji na golici. večina divjih vrst narcis izvira iz sredozemlja. narcise uspevajo na različnih rastiščih, tudi v loncih. rade imajo sončno do svetlo senčnato rastišče s srednje težko prepustno zemljo. botanični vrt univerze v mariboru ponovno vabi na obisk, v letošnji že deveti sezoni je odprt od aprila do novembra: od ponedeljka do petka med 13. 00 do 20. 00 (do mraka) ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. 00 do 20. 00 (do mraka) več informacij boste našli na spletni strani www. fk. uni-mb. si/ botvrt/ . narcise14 d obro je vedeti n ova prometna zakonodaja obsega zakon o motornih vozilih, zakon o voznikih, zakon o cestah ter zakon o pravilih cestnega prometa. tako smo dobili bolj dodelana področja, ki so dosedanji zakon o varnosti cestnega prometa razdelila na več področij, da so bolj pregledna in manj obsežna. z novo zakonodajo je celotno področje prometne zakonodaje prešlo na ministrstvo rs za promet. prometni zakoni so pričeli veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se pričnejo 1. julija 2011. novi zakon o motornih vozilih (uradni list rs, št. 106/ 2010) uvaja pravno podlago za ureditev vseh tehničnih zahtev za vozila v cestnem prometu in tudi za traktorje pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih del. zakon med drugim predpisuje obvezno odjavo vozila pri spremembi lastništva. po novem je omogočen nadzor nad opremljenostjo in tehnično brezhibnostjo traktorjev tudi zunaj cestnega prometa za opravljanje kmetijskih in gozdarskih del. takšen traktor mora imeti varnostno kabino ali lok in druge brezhibne predpisane dele, če pa so v traktorju vgrajeni varnostni pasovi, morajo biti voznik in potniki pripeti. novi zakon o voznikih (uradni list rs, št. 109/ 2010) se osredotoča predvsem na vzgojo in usposabljanje udeležencev v prometu, na resocializacijo povratnikov prometnih kršitev in prenovo področnih kontrolnih zdravstvenih pregledov. za kršitelje, ki jim je bil izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, določa obvezno udeležbo na kontrolnem zdravstvenem pregledu in v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo oziroma udeležbo v rehabilitacijskih programih. posebna pozornost je v zakonu namenjena tudi dvigu standardov usposabljanja vseh, ki sodelujejo pri usposabljanju kandidatov za voznike. po novem zakonu vsebine prometne vzgoje za varno udeležbo v cestnem prometu izvajajo civilna družba in organizacije, ki se ukvarjajo s preventivnimi dejavnostmi za področje varnosti cestnega prometa, zlasti v sodelovanju z javnimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi. novi zakon omogoča tudi izbris kazenskih točk tistim, ki se udeležujejo programa vadbe varne vožnje ali enega izmed rehabilitacijskih programov. novi zakon o cestah (uradni list rs, št. 109/ 2010) podrobneje ureja področje cestnega sveta, pristojnosti ter prepoveduje oglaševanje s svetlobnimi tablami v bližini državnih cest. vsi obstoječi prikazovalniki morajo biti odstranjeni v šestih mesecih od uveljavitve zakona, svetlobne vitrine ob državnih cestah pa se lahko po novem postavljajo le zunaj vozišča državne ceste. novi zakon o pravilih cestnega prometa (uradni list rs, št. 109/ 2010) prinaša strožje sankcioniranje hujših prekrškov, katerih posledica so lahko hude prometne nesreče, hkrati pa znižuje sankcije za manj nevarne. novi pogoji pridržanja dajejo policistom možnost lastne presoje, ali naj kršitelja pridržijo. zakon obsega tudi natančnejšo opredelitev nalog občinskih redarjev, uvedbo odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in možnost zasega motornega vozila tudi za nekatere druge hujše kršitve. najhujši prekrški (denarna globa 1200 evrov in 18 kazenskih točk) :vožnja v nasprotni smeri; prekoračitev hitrosti za več kot 30 km/ h (v območju za pešce ali območju umirjenega prometa) in za več kot 50 km/ h v naselju; alkohol pri vseh voznikih s stopnjo več kot 1, 10 g/ kg ali več kot 0, 52 mg/ l (voznik začetnik več kot 0, 50 g/ kg ali več kot 0, 24 mg/ l) ;vožnja pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov (ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo) ;odklonitev preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda in zapustitev kraja prometne nesreče. policist se lahko odloči, da ne odredi pridržanja, če so izpolnjeni pogoji za zaseg vozila ali če je kraj postopka neposredno pred objektom, v katerem voznik dejansko biva (če to izkaže za verjetno) ,in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da je tja namenjen in ne bo nadaljeval vožnje. nova prometna zakonodaja p olicijska postaja šentilj15 d obro je vedeti j avna dela so opredeljena kot lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih, njihovi socializaciji –socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti in spodbujanju razvoja novih delovnih mest. organizirajo se zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komu‑ nalnih, kmetijskih in drugih programov. brezposelni so lahko vključeni v program javnega dela največ eno leto, razen invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa in ki se jim vključitev lahko podaljša, če jim ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve. ženske, starejše od 53 let, in moški, starejši od 55 let, so v program javnih del lahko vključeni do izpolnitve pogojev za upokojitev. za udeležence javnih del se kot polni delovni čas šteje 30-urna tedenska delovna obveznost. brezposelni, vključeni v javno delo, imajo pravico do plače, izražene v deležu od minimalne plače po stopnjah strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravljajo v programu javnih del, do povračila stroškov prevoza na delo in z dela z javnim prevoznim sredstvom in javnega prevoza na usposabljanje in izobraževanje, do povračila stroškov prehrane med delom, do vključitve v program usposabljanja in izobraževanja za potrebe izvajanja programa javnega dela, do letnega dopusta (izkoristi ga skladno z določbami zakona o delovnih razmerjih) ter regresa za letni dopust in do varstva pri delu. zavod zagotavlja sredstva za: •stroške predhodnega zdravniškega pregleda udeležencev javnih del, •delež plač v skladu s pravilnikom o financiranju javnih del (uradni list rs, št. 81/ 09) , •prevoz udeležencev javnih del na delo in z dela, •prehrano udeležencev javnih del med delom, •vključitev udeležencev javnih del v usposabljanje in izobraževanje za potrebe programa javnega dela, •prevoz na usposabljanje in izobraževanje. naročniki oziroma izvajalci javnih del krijejo stroške: •razlike plač za udeležence javnih del, •regresa za letni dopust, •dodatkov za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in dela v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, •materialnih stroškov, vključno s stroški za prostor in potrebno opremo, •udeležencem, katerih plača ne dosega minimalne plače, zagotavljajo tudi izplačilo prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost, ter kot osnovo upoštevajo minimalno plačo. v lokalne in nacionalne programe javnih del se lahko vključujejo naslednje skupine brezposelnih: •brez čakalne dobe: •invalidi in starši invalidnih in dolgotrajno bolnih otrok, •romi, •osebe po prestani zaporni kazni; •po 3 mesecih prijave na zavodu rs za zaposlovanje: •starejši od 50 let, •prejemniki denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči, •samohranilci in osebe, katerih zakonec je tudi brezposeln; •po 6 mesecih prijave na zavodu rs za zaposlovanje: •iskalci prve zaposlitve, •osebe s i. in ii. stopnjo strokovne izobrazbe, •osebe z upadom delovnih sposobnosti, •zaposlitveno ovirane osebe, •brezposelni, mlajši od 30 let. ciljna skupina so tudi udeleženci programov javnih del, ki so bili vključeni v programe javnih del v letu 2010 manj kot eno leto. občina pesnica v letu 2011 izvaja naslednje programe javnih del oz. je njihov naročnik: na področju komunale u rejanje in vzdrževanje javnih površin v program je vključenih 8 brezposelnih, in sicer 7 oseb z ii. stopnjo izobrazbe in 1 oseba s iv. stopnjo izobrazbe. v okviru programa udeleženci vse leto pomagajo pri vzdrževanju in urejanju javnih površin, občinskega in krajevnih središč, čiščenju bregov vodnih površin in vodotokov, sanaciji divjih odlagališč, vzdrževanju in montaži zaščitnih ograj, igral, opreme in javnih otroških igrišč. nekaj se jih je tudi redno zaposlilo. udeleženci javnih del so z vključitvijo pridobili specifična znanja s področja varstva pri delu in požarnega varstva, ohranili ali razvili so delovne sposobnosti in kondicijo, delovne navade, si povečali zaposlitvene zmožnosti, zagotovili večjo materialno in socialno varnost ter neodvisnost in boljšo kvaliteto življenja. v letošnjem predlogu proračuna je za ta namen planiranih 98. 500, 00 . na področju socialno-varstvenih storitev p omoč in varstvo za starejše o bčina pesnica je 12 mesecev naročnik programa, v katerega sta vključeni 2 brezposelni osebi z ii. stopnjo izobrazbe. program je dopolnitev strokovnemu socialnemu delu pri izvajanju storitve pomoč na domu. v okviru programa udeleženci nudijo pomoč in nego v domačem okolju ostarelim ljudem, bolnim in invalidom, s čimer delno ali v celoti nadomestimo institucionalno varstvo. s tem pripomoremo k bolj humanemu bivanju ostarelih javna dela v letu 2011 n evenka maček16 d obro je vedeti l judi, bolnih in invalidov, saj s tem ko ostanejo v domačem okolju, ohranijo tesnejši stik s svojimi sorodniki in širšo socialno mrežo. s tem prispevamo k večji kvaliteti življenja ostarelih ljudi, bolnih in invalidov v domačem okolju. program je doprinos k razvoju strokovnih socialnih mrež pomoči v lokalnem okolju ter pomeni večjo dostopnost in kakovost socialnih storitev v lokalnem okolju. v program so vključeni najtežje zaposljivi, ki si pridobijo dodatna znanja in usposobljenosti s področja gerontologije in varstva ostarelih ter otrok s posebnimi potrebami, s področja osebne nege, komunikacije, poznavanja sistema in dejavnosti socialnega varstva. vključeni pomagajo predvsem najbolj ogroženim pri opravilih, kot so gospodinjska pomoč, vzdrževanje osebne higiene in ohranjanje socialnih stikov. za ta namen je v letošnjem predlogu proračuna planiranih 8. 500, 00 . družabništvo in spremljanje v domu upokojencev danice vogrinec o bčina pesnica je 12 mesecev v letu naročnik programa javnih del na področju družabništva in spremljanja varovancev v domu upokojencev danice vogrinec, vanj je vključena 1 brezposelna oseba s iv. stopnjo izobrazbe. program zagotavlja pomoč pri izboljšanju kvalitete življenja starostnikov v instituciji, v katero so vključeni tudi prebivalci občine pesnica, odpiranje institucije navzven, ohranjanje psihofizične kondicije starostnikov in zadovoljstvo stanovalcev. gre tudi za pomoč pri organizaciji raznih prireditev v domovih upokojencev, pri prostočasnih aktivnostih in spremljanju varovancev v institucionalnem varstvu. v občini s tem rešujemo problem dolgotrajne brezposelnosti in s tem prepoznavamo institucijo v lokalni skupnosti. udeleženci se z vključitvijo socializirajo v delovni proces, ohranjajo psihofizično kondicijo, komunikacijo pri delu v timu in usvojijo osnove specifičnih znanj pri delu s starostniki in neorientiranimi osebami, s čimer se pripravljajo na lastno starost. udeleženci predvsem urejajo osebne zadeve stanovalcev, z njimi opravljajo sprehode, nakupe v trgovini, spremstvo v bolnišnice, na specialistične preglede, družabništvo, individualne razgovore, branje knjig in časopisov, spremstvo na različne prireditve. pomagajo pri razvozu hrane starostnikom na dom, pri prostočasnih aktivnostih stanovalcev in njihovem spremstvu, animirajo stanovalce s ciljem povečanja njihove socializacije in ohranjanja funkcionalnih sposobnosti v smislu skrbi zase, pomagajo pri telefoniranju in prostovoljnem delu stanovalcev. za ta namen je v letošnjem predlogu proračuna planiranih 1. 500, 00 . občinski svet občine pesnica je na svoji 7. seji dne 4. 10. 2007 sprejel pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja podeželja v občini pesnica, ki je objavljen v muv-u, št. 31/ 07. na podlagi sprejetega pravilnika je bil v letu 2010 izveden razpis za dodelitev proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju občine pesnica. vsi nosilci kmetijskih gospodarstev in pravne osebe -društva, ki izvajajo dejavnost tehnične podpore in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine pesnica, so bili pisno pozvani k prijavi na razpis za pridobitev finančne pomoči v obliki nepovratnih sredstev. sredstva so se dodelila na podlagi popolnih vlog za naslednje ukrepe: ukrepi državne pomoči za primarno kmetijsko proizvodnjo –skupinske izjeme • posodabljanje kmetij, za kar je bilo odobrenih 12 popolnih vlog (10. člen pravilnika) , •urejanje pašnikov, za kar ni bilo odobrenih vlog (10. člen pravilnika) in • urejanje kmetijskih zemljišč, za kar je bila odobrena 1 popolna vloga (10. člen pravilnika) . drugi ukrepi • podpore informiranja javnosti o pomenu kmetijstva in zdrave prehrane, za kar sta bili odobreni 2 popolni vlogi (21. člen pravilnika) . za namen razpisa smo v letu 2010 realizirali 28. 572, 59 ,v letu 2011 pa znaša predlog plana 35. 500, 00 . kmetijstvo n evenka maček u ničujoče posledice neurja neurje s točo 23. junija 2011 je v občini pesnica povzročilo več kot 50% škodo na kmetijskih pridelkih, vidna je tudi na cestni infrastrukturi. v četrtek smo se prebudili v lep in sončen dan, a okoli 18. ure je območje občine pesnica zajela nevihta z vetrom in točo, ki je bila najprej velika kakor jajce, kasneje kot oreh. v dobrenju, na ranci, v jelenčah, gačniku in okolici je neurje trajalo približno 10 minut. v ročici, sp. hlapju, zg. jakobskem dolu in zg. hlapju je toča klestila najhuje okoli 20 minut. enako se je zgodilo v polički vasi, poličkem vrhu, vajgnu, vukovskem dolu, vukovskem vrhu, trajalo je približno 15 minut. skratka, prizadet je ves severni del občine pesnica, škoda pa se ocenjuje na več kot 50 %. najhujšo škodo je toča povzročila v sadovnjakih in vinogradih, prizadete pa so tudi mnoge poljščine, zlasti pšenica in koruza. posledice so prav tako vidne na cestni infrastrukturi. močno deževje je odnašalo gramoz z makadamskih cestišč in zemljino z njiv. prav tako so uničene in na več mestih odtrgane od vozišč bankine in brežine. jarki so zapolnjeni z nanošenim gramozom in zemljino, zaradi česar so se zamašili vtočni in iztočni jaški in prepusti. podrobnejši podatki o škodi bodo znani v naslednjih dneh.17 d obro je vedeti p ogoji za pridobitev osnovnega zdravstvenega zavarovanja kot občan po 21. točki 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. v skladu z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (uradni list rs, št. 76/ 2008 –zzvzz-k) so na podlagi 21. točke prvega odstavka 15. člena do obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občani upravičeni državljani s stalnim prebivališčem v republiki sloveniji, ki niso zavarovani iz drugega naslova. državljane iz te točke v obvezno zavarovanje prijavi občina stalnega prebivališča, če: •nimajo nobenih dohodkov oziroma • živijo sami, njihovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 50 % minimalne plače oziroma • živijo z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25 % minimalne plače, •razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. minimalna plača 7 48, 10 50 %minimalne plače 3 74, 05 25 %minimalne plače 1 87, 03 minimalni dohodek 2 29, 52 60 osnovnih zneskov min. dohodka 1 3. 771, 20 35 osnovnih zneskov min. dohodka 8 . 033, 20 v skladu s 5. členom pravilnika o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (uradni list rs, št. 126/ 2008 z dne 31. 12. 2008) se kot dohodek štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen: •dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč, •otroškega dodatka, •dodatka za veliko družino, •pomoči ob rojstvu otroka, •stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom, •štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni za usposabljanje ali izobraževanje ali ju omogočajo, •sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarnih nesreč, •denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti, •preživnine in družinske pokojnine, ki ju prejemajo otroci in pastorki. ne glede na prejšnji odstavek se kot dohodek štejejo: •dohodek iz dejavnosti, •dohodek iz kmetijske dejavnosti, •plačilo dela za rejenca, ki ga prejema rejnik, kakor je določeno v predpisih s področja socialnega varstva, ki urejajo denarno socialno pomoč. kot dohodki iz tega člena se upoštevajo dohodki in prejemki, ugotovljeni v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, in sicer v višini, s katero občan razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. glede premoženja 6. člen pravilnika pravi, da se ne upoštevata stanovanje, v katerem občan in družinski člani dejansko živijo, in osebno vozilo do višine 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. na podlagi tretjega odstavka 15. člena zzvzz izpolnjevanje pogojev ugotovi občina z odločbo z veljavnostjo do enega leta. v skladu s 7. členom pravilnika občina po izteku veljavnosti odločbe občana odjavi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, razen če na podlagi vloge, ki jo občan vloži pred iztekom veljavnosti, ugotovi, da še naprej izpolnjuje pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje. občina odjavi občana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi prej, če ugotovi, da občan ne izpolnjuje več pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje. v skladu s 4. členom pravilnika je občan dolžan občini sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti dohodkov, prihrankov in premoženja, ki vplivajo na prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje. obrazec za pridobitev osnovnega zdravstvenega zavarovanja kot občan po 21. točki 15. člena zzvzz-k lahko dvignete v občinski upravi občine pesnica ali ga poiščete na spletni strani občine pesnica pod rubriko e-občina/ zdravstveno varstvo in ga pošljete na naslov občine pesnica ali ga vložite v njenem vložišču. v skladu z navodilom za izvajanje 21. točke prvega odstavka 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je izdalo ministrstvo za zdravje, si osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje kot občan, uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje kot samoplačniki na zavodu za zdravstveno zavarovanje slovenije. ureditev obveznega zavarovanja v času do izdaje odločbe o priznanju pravice do zavarovanja kot občan o bčina pesnica vas bo zavarovala šele po izdaji odločbe. datum pričetka obveznega zdravstvenega zavarovanje začne teči z datumom, navedenim na odločbi, zato je vlagatelj dolžan sam poskrbeti za zavarovanje za čas do pričetka tako, da se zavaruje pri zavodu za zdravstveno zavarovanje slovenije. v proračunu občine pesnica je bilo za ta namen v letu 2010 realiziranih 78. 050, 72 ,v predlogu za leto 2011 pa je planiranih 108. 000, 00 . zdravstveno zavarovanje brezposelnih n evenka maček18 d obro je vedeti v _ letu 2011 je za področje osnovnih šol predlog proračuna v višini 620. 300, 00 .od tega za materialne stroške 138. 000, 00 ,za plačilo drugih programov oz. nadstandarda 173. 300, 00 in za prevoze 230. 000, 00 . na območju občine pesnica imajo vsi osnovnošolci zagotovljen brezplačen prevoz v šolo in iz nje. izvajalci prevozov so izbrani na osnovi javnega razpisa. šolski prevozi se izvajajo za oš pesnica, oš jarenina, oš jakobski dol, oš pernica in tudi za otroke iz občine pesnica, ki so vključeni v oš gustava šiliha in center za sluh in govor v mariboru. za področje osnovnih šol so v predlogu proračuna še sredstva za nakup opreme in vzdrževanje šol v znesku 71. 000, 00 in 8. 000, 00 za prenovo in rekonstrukcijo oš jakobski dol. za pomoč v osnovnem šolstvu je predlog v višini 4. 000, 00 ,sredstva pa so namenjena za šolo v naravi in nakup šolskih potrebščin. srednješolcem občina krije 5 % zneska mesečne avtobusne vozovnice, za kar je v predlogu proračuna planiranih 4. 300, 00 . občina pesnica je v letu 2007 sprejela pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka. denarna pomoč je vezana na novorojenca, ki je državljan republike slovenije in ima z enim od staršev stalno prebivališče v občini pesnica na dan rojstva in uveljavljanja denarne pomoči, ter da pravice do denarne pomoči predhodno ni uveljavljal že v drugi občini. upravičenec lahko uveljavlja pravico do pomoči s pisno vlogo na obrazcu, ki je dostopen v sprejemni pisarni občine pesnica ali na spletni strani občine pesnica pod rubriko e-obrazci/ splošno. izpolnjen obrazec se pošlje po pošti ali vloži v sprejemni pisarni občine pesnica najkasneje v šestih mesecih od otrokovega rojstva. od začetka tega leta pa vse do maja, ko pripravljam ta zapis, je bilo vloženih 31 vlog, na podlagi katerih so starši novorojenčkov prejeli po 130, 00 denarne pomoči, s katero bo družina lahko krila nekatere stroške ob rojstvu otroka. mladim staršem in njihovim nadebudnežem iskreno čestitamo. za ta namen je bilo v letu 2010 realiziranih 7. 756, 00 ,letošnji predlog plana je 10. 400, 00 . v _strukturi porabe proračunskih sredstev na področju družbenih dejavnosti največji delež zajema otroško varstvo, kjer občina zagotavlja sredstva za plače, prispevke, premije za dodatno pokojninsko zavarovanje in za ostale stroške za delo delavcev vrtca (v skladu z normativi in sprejeto sistemizacijo) . sredstva namenja tudi za kritje stroškov dela zaposlenih v vrtcu, vse materialne stroške (prehrana otrok, obratovalni stroški) .v kritje teh stroškov pa je usmerjen tudi ves denar iz naslova plačil staršev –oskrbnine. občine skrbijo tudi za nakup opreme za igralnice ter za investicije in investicijsko vzdrževanje vrtcev. naseljenost občine pesnica se s priseljevanjem mladih družin povečuje, tako v občini pesnica narašča potreba po širitvi na področju predšolske vzgoje. glavni cilj župana občine pesnica na področju predšolske vzgoje je vzpostavitev pogojev za vključitev vseh otrok v vrtce. za uresničitev tega cilja je treba najprej zagotoviti prostorske možnosti v skladu z veljavno zakonodajo, normativi in standardi. za potrebe financiranja varstva in vzgoje predšolskih otrok je v letošnjem predlogu proračuna planiranih 2, 079. 900, 00 .od tega je za stroške plač in drugih prejemkov zaposlenih v vseh vrtcih občine pesnica planiranih 963. 900, 00 .razlika 190. 000, 00 je namenjena kritju stroškov predšolskega varstva otrok, vključenih v drugih občinah. za izgradnjo prizidka vrtca v pesnici je v tem letu planiranih 336. 700, 00 ,za izgradnjo vrtca v pernici pa 584. 300, 00 .za nakup opreme in vzdrževanje vrtcev je planiranih 5. 000, 00 . osnovno šolstvo n evenka maček e nkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka n evenka maček o troško varstvo n evenka maček19 d obro je vedeti k _pravočasni vložitvi vlog za znžano plačilo vrtca na naš naslov pozivamo vse starše predšolskih otrok s stalnim prebivališčem na območju občine pesnica. starši predšolskih otrok s stalnim prebivališčem v naši občini, ki bodo z novim šolskim letom na novo (prvič) začeli obiskovati vrtec, morajo, če želijo uveljaviti znižano plačilo vrtca, predpisani obrazec vloge za znižano plačilo vrtca z vso ustrezno dokumentacijo pravočasno oddati v tajništvu občine, najkasneje do vključno 16. 8. 2011. na osnovi dohodkov in morebitnega premoženja bodo starši uvrščeni v plačilne razrede, ki bodo osnova za izračun njihove mesečne obveznosti –prispevka staršev. za otroke, ki se vključijo v vrtec med letom, se znižano plačilo uveljavi z dnem, ko je otrok sprejet v vrtec, če starši oddajo vlogo najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo. če starši zamudijo ta rok, se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko so vlogo oddali. prosimo vas, da pozorno preberete navodila za izpolnjevanje vlog, ki so priložena vlogi, nato pa to dosledno izpolnite in ji priložite ustrezno dokumentacijo ter jo pravočasno oddate na naš naslov. tistim, ki vloge za znižano plačilo vrtca ne bodo vložili pravočasno, bo skladno z določili pravilnika zaračunan prispevek staršev v polni višini, to je 80 %ekonomske cene! vlagatelj je materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, ki jih navede v vlogi. če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, lahko uvede obnovo postopka določitve plačila za vrtec po uradni dolžnosti in izda novo odločbo, s katero določi polno plačila vrtca za celotno obdobje od določitve plačila. vloga je vezana na koledarsko leto, kar pomeni, da starši, katerih otroci se na novo vključijo v vrtec s 1. 9. 2011, s to vlogo uveljavljajo pravico do znižanja plačila vrtca le za obdobje od 1. 9. do 31. 12. 2011. starši morajo nato ponovno vložiti vlogo za znižano plačilo vrtca do 15. 11. 2011, ki pa načeloma velja za celotno koledarsko leto 2012. vloge za znižano plačilo vrtca – za novince n evenka maček ž al je socialna stiska dejstvo, ki obstaja in nas obkroža. stisk je čedalje več in so vedno globlje. pomanjkanje sredstev za golo preživetje občuti že marsikatera družina v naši občini. pri pripravi občinskega proračuna se zavedamo, da imamo na tem področju kot lokalna skupnost veliko odgovornost. občina pesnica si v okviru svojih zmožnosti prizadeva, da bi vsaj delno olajšala situacijo občanom, ki so se znašli v stiski, nekaj pravic pa je splošnih, ki jih lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobi vsak, ne glede na socialni položaj (med slednje sodijo predvsem pravica do uveljavitve denarne pomoči ob rojstvu otroka, pravica do brezplačne otroške prehrane do 4. meseca otrokove starosti oz. v primeru socialne in zdravstvene indikacije do dopolnjenih 18 mesecev) . ker se bliža poletje in z njim zaključek šole, ko bi se tako kot otroci dobro situiranih staršev tudi tisti, ki nimajo dovolj velikih finančnih možnosti, želeli naužiti počitniških, predvsem obmorskih radosti, nas veseli podatek, da smo lani regresirali letovanje 56 otrokom, za kar smo namenili 15. 106, 23 ,v tem letu pa smo doslej prejeli in odobrili financiranje oz. sofinanciranje za 45 otrok s socialno in/ ali zdravstveno indikacijo, in sicer za regresirana letovanja otrok v virc poreč in mpd frankopan punat. s tem želimo pomagati tistim, ki so regresiranja letovanja resnično potrebni in katerim je to prvenstveno tudi namenjeno. naš namen je čim večjemu številu otrok zagotoviti brezskrbne, vesele in prijetne počitnice s številnimi dejavnostmi po čim nižji ceni. za lepše poletje pomagamo tistim otrokom, ki jim starši sami ne bi mogli zagotoviti takšnih počitnic. počitnice so zanimive že zato, ker so ob morju, z uživanjem na plaži in številnimi drugimi počitniškimi dejavnostmi. vrstijo se zanimive delavnice in tematski dnevi, veliko športnih dejavnosti, v okviru katerih potekajo različni športni turnirji, tekme, orientacijski teki in igre brez meja pa tudi predstavitve zanimivih in ne tako poznanih športnih panog. v okviru večernih programov se predstavijo različni glasbeni gosti, pripravijo pa tudi prave zabavne prireditve. vsem otrokom, ki bodo letovali na tak način, želimo veliko nepozabnih trenutkov in radosti s prijatelji ter obilo sončnih žarkov, ki si jih v tem letnem času prav gotovo vsi želimo. občina v okviru teh sredstev občanom pomaga še pri nakupu kurjave, ozimnice in omogoča še druge enkratne denarne pomoči za premostitev trenutne materialne ogroženosti. v letu 2011 je predlagani znesek v proračunu 24. 400, 00 . enkratne denarne pomoči zaradi materialne ogroženosti n evenka maček20 d obro je vedeti v _ sloveniji se prav tako kot v drugih evropskih državah veča delež ostarelih v strukturi prebivalstva. demografske spremembe, ki se kažejo v upadanju števila rojstev in podaljševanju življenjske dobe, že sedaj pomembno vplivajo na naše življenje, v prihodnje pa bo ta vpliv še izrazitejši. pomoč družini na domu po zakonu o socialnem varstvu je ena izmed socialnovarstvenih storitev in obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti in v drugih primerih, ko ta lahko nadomesti institucionalno varstvo. gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potreba po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega: •gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; •pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; •pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju. pod temi pogoji so upravičenci do pomoči na domu naslednje skupine: •osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje; •osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu; •druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij; •kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo (csd) brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje; •hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. pri določanju cene standardne storitve pomoči družini na domu, ki se izvaja v javni službi, se upoštevajo celotni stroški storitve, in sicer tako, da se jih najprej zmanjša za delež subvencije občine, ki znaša vsaj 50 %celotnih stroškov, preostanek pa se zmanjša za višino državne subvencije. to subvencijo določi vlada republike slovenije v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja, izvajalcu pa jo izplačuje zavod republike slovenije za zaposlovanje. poleg tega so nekateri uporabniki po uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev deležni še dodatnih oprostitev pri plačilu storitve, kar se krije iz proračuna občine. zsv določa, da organizacija pomoči na domu spada v pristojnost občine, saj mora ta zagotoviti mrežo javne službe na tem področju. pomoč na domu torej lahko izvajajo javni zavodi ali zasebni izvajalci na podlagi podeljene koncesije, z višino subvencije pa občina tudi uravnava ceno storitve (pravilnik o metodologiji) . v sloveniji se število uporabnikov pomoči na domu zvišuje. med uporabniki pomoči na domu je največ ljudi starih 80 let in več. okoli 10 %je kronično bolnih in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega csd brez občasne pomoči drugega nesposobni za samostojno življenje. sledijo drugi invalidi, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij. najmanj je oseb s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, in hudo bolnih otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. center za socialno delo pesnica od leta 1995 izvaja socialnovarstveno storitev pomoč na domu. to je pomembna oblika pomoči v bivalnem okolju, ki bistveno prispeva k izboljšanju kvalitete življenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva, zlasti ostarelih in invalidov. kot dejavnost je dobila pomembno mesto tudi v nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2010. do socialne oskrbe na domu so upravičeni tisti, ki imajo stalno prebivališče v občini pesnica in imajo zagotovljene bivalne in druge možnosti za življenje v svojem domačem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. pri izvajanju svoje dejavnosti center upošteva usmeritve renpsv06 -10, ki navaja kot temeljno javna služba pomoč družini na domu n evenka maček21 d obro je vedeti i zhodišče politike socialnega varstva tako na nivoju države kot lokalnih skupnosti zagotavljati take razmere, ki bodo posameznikom v povezavi z drugimi osebami v družinskem, delovnem in bivalnem okolju omogočale ustvarjalno sodelovanje in uresničevanje njihovih razvojnih možnosti, da bodo s svojo dejavnostjo dosegali tako raven kakovosti življenja, ki bo primerljiva z drugimi v okolju in bo ustrezala merilom človeškega dostojanstva. kadar si posamezniki zaradi delovanja zunanjih in notranjih dejavnikov ne morejo sami zagotoviti socialne varnosti in blaginje, so upravičeni do pomoči. pomoč družini na domu vključuje vodenje in socialno oskrbo na domu uporabnika. socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve, izvajalke storitve, upravičenec, ključni ali odgovorni družinski člani ter prostovoljni sodelavci. storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. center izvaja v okviru socialne oskrbe v bivalnem okolju: •gospodinjsko pomoč, •pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, •pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. pomoč je organizirana od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro oziroma po potrebi tudi kakšno uro dlje. v skladu z uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev lahko uporabniki storitev vložijo zahtevke za oprostitev plačila pomoči na domu. iz tabele je razvidno, da se število uporabnikov v zadnjih treh letih iz leta v leto veča. obseg storitev v občinah je oblikovan v skladu s potrebami uporabnikov storitev. pomoč na domu izvajajo oskrbovalke v skladu z etičnim kodeksom delavcev v socialnem varstvu in v skladu z dogovorom o izvajanju storitev, ki ga pred začetkom izvajanja oblikuje koordinatorica pomoči na domu skupaj z uporabnikom storitev in ostalimi udeleženimi v uporabnikovi socialni mreži. osnovno vodilo pri izvajanju storitev je upoštevanje uporabnikovih individualnih potreb in spoštovanja pravice do odločanja o vsebini izvedenih storitev. strokovno izvajanje storitev zagotavlja zadovoljstvo uporabnikov. iz tabele je razvidno, da je več kot 60 % uporabnikov starih nad 80 let. visok odstotek uporabnikov živi samih, brez otrok, brez partnerja, tako da so v celoti odvisni od socialne oskrbe. podatki o izvajanju pomoči na domu kažejo na to, da se število uporabnikov iz leta v leto povečuje, prav tako se veča delež starih 65 let in več, ki so deležni pomoči na domu. pri podeželskih občinah se kaže tudi problem velike geografske razdalje med enim in drugim uporabnikom. izvajalci neposredne socialne oskrbe tako veliko časa potrošijo za vožnjo od enega do drugega uporabnika, kar na eni strani zmanjšuje efektivni čas, ki ga izvajalec nameni neposredni oskrbi uporabnika, na drugi pa tudi zvišuje ceno storitve. občina pesnica je v letu 2010 za ta namen realizirala 92. 675, 33 ,v predlogu plana proračuna za leto 2011 pa je v ta namen planiranih 105. 000, 00 ,in sicer za pokritje 50 %povprečnih mesečnih stroškov, pokritje socialno ogroženih, ki si službe ne morejo plačati sami, in sredstev uporabnikov. starostna struktura uporabnikov pomoči na domu v letu 2010 uporabniki pnd m lajši od 65 let s tarost od 65 do 80 let s tarejši od 80 let s kupaj p esnica 2 2 1 4 2 6 5 3 % 33 % 64 % 100 % pregled števila uporabnikov pomoči na domu v obdobju od leta 2008 do 31. 12. 2010 občina š tevilo vseh vodenih uporabnikov 2008 š tevilo vseh vodenih uporabnikov 2009 š tevilo vseh vodenih uporabnikov 2010 p esnica 3 5 3 7 6 5 i z proračuna občine se financirajo stroški storitev v zavodih za odrasle za ljudi, ki imajo stalno prebivališče prijavljeno na območju občine pesnica. v primeru oprostitve ali delne oprostitve plačila storitve upravičenca oz. zavezancev odloči pristojni center za socialno delo. v tem primeru je občina zavezana k plačilu oziroma doplačilu storitve. za ta namen smo v letu 2010 realizirali 367. 051, 82 ,v letu 2011 pa znaša predlog plana 415. 000, 00 . bivanje ostarelih občanov v zavodih n evenka maček22 d obro je vedeti d opolnilni program socialno-pedagoške pomoči družini na domu izvaja center za socialno delo pesnica že vse od leta 2002 za občine pesnica, kungota in šentilj. namenjen je družinam, ki so v določeni disfunkciji in ne zmorejo zadovoljevati osnovne potrebe družine, njenih članov, predvsem otrok. to pa ima za posledico manifestne učne, vedenjske in čustvene težave ter motnje socialnega vedenja otrok, materialno ogroženost članov ter negativne odzive in reakcije v širšem socialnem okolju. cilji, ki jih želimo doseči, so ukvarjanje z otroki v njihovem prostem času in pomoč pri aktivnem preživljanju prostega časa, svetovalno delo z otroki pri premagovanju težav v odraščanju, razvijanje učnih in delovnih navad, zmanjšanje odpora do učenja in šole, nuditi otrokom konkretno učno pomoč, razvijati primeren odnos do vrstnikov in odraslih, socialno učenje in druženje, pomoč pri vzgoji otrok, pomoč pri utrjevanju starševske ali partnerske vloge, pomoč pri razreševanju konfliktov, pomoč pri urejanju odnosov z okoljem (sosedi, sorodniki, šola) in pomoč pri vodenju družinske ekonomije. program se izvaja na domu družine. osnovni namen programa je z intenzivnim svetovalnim delom na socialnem, pedagoškem in psihološkem področju nuditi oporo in pomoč celotni družini, še posebno otrokom in mladostnikom, ter zmanjšati ali celo preprečiti socialno izključenost družine in njenih članov. odkrivanje posameznih težav v družinah se začne na različnih nivojih. v večini primerov se ugotovi, da družina zaradi različnih razlogov ne zmore ali ne zna ustrezno ravnati z otroki. starši ponujeno pomoč pristojnega centra večinoma sprejmejo. vključitev v program je prostovoljna. v povprečju so družine z otroki vključene v program od enega do štirih let. v okviru programa je poskrbljeno, da se večina otrok udeležuje tudi počitniških letovanj na morju in v planinah. za ta namen je bilo v letu 2010 realiziranih 5. 323, 78 ,v predlogu proračuna za leto 2011 pa je 9. 300, 00 . nihče ni vseved. modrost z leti prihaja. z leti odhaja. jutro se budi. dan se po jutru pozna. po dnevu večer. bori šumijo. pesem najlepšo pojo s redi pečine. človek je močan. moč je v modrosti duha. duh je v človeku. jezi se na glas. ogledalo ni krivo, če star je obraz. diha poletje. v senci ptice žgolijo. cvet lipe diši. lipa pri lipi. nasajene ob cesti s o vasi okras. čudni so časi. za denar se vse dobi. poceni je čast. dopolnilni program socialno-pedagoške pomoči družinam na domu n evenka maček d robne misli haiku b erta čobal javornik23 p o dolgih mrzlih mesecih smo komaj čakali na prve tople sončne žarke, ki so prebudili našo zaspano vasico. opazovali smo, kako se narava sramežljivo prebuja, in spoznavali prve spomladanske cvetlice. komaj smo čakali teh dni, ko se lahko brezskrbno prepustimo norčijam na našem vrtčevskem igrišču. kako lepo se je povzpeti na gugalnico, ko nogice bingljajo v vetru in nas poganjajo visoko v zrak. kot vsako leto smo tudi letos počastili praznik naših mamic. kako lepo se je stisniti v mamin topli objem, ko te poboža njena topla dlan in posuši še tako bridko solzo. neučakano smo čakali na dan, ko smo naše mamice in vse, ki tako lepo skrbijo za nas, povabili v dvorano in jim pripravili program, tako iskren, kot so lahko iskrena otroška srca. verjamemo, da smo za trenutek ustavili čas in starše popeljali v svet njihovega otroštva. za trenutek smo vsi postali otroci in tako lep se je naenkrat zdel ves svet, daleč od skrbi in žalosti. v vrtec smo povabili tudi babice. koliko sreče se je iskrilo v njihovih očeh, ko so ponosno opazovale svoje vnučke, ko so jim s petjem in plesom polepšali njihov vsakdan. vse, kar je lepo, se prehitro konča in tako je bilo tudi z našim druženjem. želimo si, da bi še večkrat lahko pokazali svojim babicam, kako jih imamo radi. v svojo sredino pa bomo na športno dopoldne povabili tudi očete in dedke, saj vemo, koliko energije potrebujejo, da sledijo našim neutrudnim korakom. v tem času nam je narava naklonila veliko sončnih dni, ki smo jih z veseljem izkoristili za sprehode v naravo. imamo to srečo, da naš vrtec obdajajo čudoviti travniki, kamor še ni poseglo mestno življenje. tako lahko opazujemo ta svet, poln pisanega cvetja in živalic, ki jih vse premalokrat opazimo. pred vročim soncem nam nudijo zavetje bližnji gozdovi, ki nas ohladijo po naporni poti. koliko lepot skrivajo, koliko zgodb se splete pod njihovimi krošnjami in koliko vprašanj se poraja našim malčkom, ko neutrudno tekajo po gozdnih poteh. čas neusmiljeno teče. bliža se dan, ko bodo nekateri zapustili varno zavetje vrtca in prestopili šolski prag. kako smo ponosni, da so postali tako »veliki« .a nam je tudi težko. otroci, ki jih spremljamo nekaj let, postanejo del nas, del velike družine. in vsak, ko odide, odnese tudi del našega srca. a ostajajo spomini na naša druženja, na smeh in solze …in ti spomini naj imajo v kotičku srca posebno mesto. grejejo naj nas tudi v dneh, ko nam ne bo sijalo sonce, in nam pomagajo priklicati nasmeh na obraz. izobraževanje p omlad v vrtcu jakobski dol v zgojiteljici valerija in mojca o b zaključku cikla tekmovanj v šolskem letu 2010/ 11 v organizaciji dmfa slovenije so za vse nagrajene z državnih tekmovanj pripravili slovesno podelitev nagrad, ki je bila v sredo, 18. maja 2011, v koloseju v ljubljani. na prireditvi so razglasili tudi ekipe srednješolcev, ki bodo zastopale slovenijo na mednarodnih olimpijadah. v ekipo srednješolcev za 5. srednjeevropsko matematično olimpijado se je uvrstil tudi amadej kristjan kocbek, učenec 9. razreda osnovne šole jakobski dol. amadej je na tekmovanjih iz matematike in razvedrilne matematike dosegel več izjemnih rezultatov. dosegel je 100% rezultat na tekmovanju mednarodni matematični kenguru, kar je izmed več tisoč tekmovalcev uspelo samo 22 učencem 9. razreda. na tekmovanju za vegova priznanja je v 8. in 9. razredu osvojil srebrno in zlato vegovo priznanje. dosegel je prvo mesto na regijskem tekmovanju in deveto na državnem. med šolskim letom se je udeležil priprav na memo, kjer je ne testih dosegal odlične rezultate. amadej kristjan kocbek je bil letos povabljen v poletno šolo matematike, ki bo od 24. do 28 junija v bohinju. udeležilo se je bo 20 najuspešnejših devetošolcev z državnega tekmovanja. prav tako je bil kot eden najuspešnejših na tekmovanju mednarodni matematični kenguru nagrajen z izletom na dunaj. za vse dosežene rezultate mu od srca čestitamo! srečanje najuspešnejših mladih matematikov, fizikov in astronomov 2011 v ojko orgl24 i zobraževanje v _sredo, 16. marca, nas je v okviru dela z nadarjenimi učenci in otroškega parlamenta obiskala dr. zdenka čebašek travnik, varuhinja človekovih pravic. veliko nam je povedala o svojem delu, o naših pravicah in kako lahko postaneš varuh človekovih pravic. pogovarjali smo se tudi o kršitvah človekovih pravic, posebno pri otrocih, saj nas v družbi obravnavajo kot šibkejši člen. govorili smo o kaznih, ki čakajo kršitelje človekovih pravic, in o poskusih preprečevanja kršenja le-teh. ogledali smo si spletno stran varuha človekovih pravic, katere del je posebej zasnovan tudi za otroke. izvedeli smo še, kako poteka delovni dan varuha. varuhinja se vsak dan srečuje z zgodbami o kršenju človekovih pravic in jih poskuša rešiti. povedala nam je tudi nekaj zgodb, ki so na spletni strani. seveda se vse srečno končajo. a vedno ni tako, in če poznate koga ali pa ste sami žrtev kršenja človekovih pravic, se ne bojte, spregovorite! posebno veseli smo bili, da sta tako pomembnemu dogodku prisostvovala tudi ravnatelj šole in župan. razvijati želimo take oblike sodelovanja, ki pritegnejo starše otrok pa tudi stare starše in jim omogočajo aktivno vlogo v vzgojnem procesu. v vrtcu jakobski dol je to postalo tradicionalno -eno izmed teh sodelovanj je delavnica, na kateri otroci sodelujejo z babicami. otroci so bili navdušeni in so težko pričakovali dan, ko bodo lahko skupaj s svojo babico preživeli dopoldan v vrtcu. končno je napočil težko pričakovani dan. po zajtrku smo kar se da hitro pripravili mizice in vse, kar smo potrebovali za izdelavo piščančka in velikonočne rože. delavnice se je udeležila večina babic. pripravili smo jim kratek program. zaplesali smo na pesem mi gremo na delo, deklamirali pesem moja babica, za konec pa smo še zapeli o kukavici. nato smo babice povabili k pripravljenim mizicam. po začetni tremi je delo steklo in v prijetnem vzdušju so začeli nastajati prvi izdelki. dopoldne je minilo v prijetnem vzdušju. na obrazih otrok je bilo videti neizmerno srečo, v njihovih srčkih je bila prijetna izkušnja več. to je tudi najbolj pomembno, mar ne? oš jakobski dol je obiskala varuhinja človekovih pravic a nja rankovec p ovabili smo babice a lenka lorber, marija herinek25 p omanjkanje prostora je v vrtcu pesnica tako rekoč stalnica. v letošnjem marcu pa smo le dočakali konec tovrstne stiske –vsaj za nekaj časa! v uporabo smo dobili nove prostore za dva oddelka otrok, kjer se lahko pohvalimo s povsem novo tehnologijo ogrevanja in prezračevanja kakor tudi z drugo sodobno opremo. notranji igralni prostori se bohotno nadaljujejo v terase, ki jih lahko zasenčimo. tako bo lahko zajeten del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti izveden na prostem, kar je za otroke prvega starostnega obdobja, katerim so ti prostori namenjeni, izjemnega pomena. zahvaljujemo se vsem zaslužnim, predvsem pa županu venčeslavu senekoviču, ki je bil gonilna moč, da je projekt zaživel! gradnja novih prostorov je tekla hitro in skoraj ni posegala v vzgojno-izobraževalno delo vrtca, tako da je kljub gradbišču nemoteno obratoval. medsebojna strpnost in sodelovanje med vodji gradbišča, delavci na njem ter vrtcem in tudi s starši otrok sta bila zgledna. veselje ob odprtju novih prostorov 24. marca 2011 je nekoliko kalilo le dejstvo, da smo tej pridobitvi morali prepustiti velik del otroškega igrišča, ki ga bomo težko nadomestili. preostanek igrišča je še vedno neurejen in neopremljen in zaradi tega za otroke zelo nevaren in neuporaben. poleg tega neurejena okolica kazi novo podobo vrtca, na katero smo upravičeno ponosni. ker pa je na občinski ravni veliko posluha, da se tudi ta težava čim hitreje odpravi, ne bo težko počakati. do takrat pa bomo strokovne delavke vrtca kot doslej s polno energije, dobre volje in iznajdljivosti iskale kar najboljše možnosti za čim kvalitetnejše bivanje otrok tudi na prostem. vsem sto otrokom in več, kolikor jih bo pod našo streho v novem šolskem letu, kličemo na veselo snidenje v septembru! 24. marca 2011 sta župan venčeslav senekovič in ravnatelj osnovne šole pesnica andy brlič s svečanim prerezom traku predala namenu manjkajoče prostore v prizidku vrtca. dela so se pričela v septembru 2010 in bila dokončana v februarju 2011, ko je bilo izdano uporabno dovoljenje. investicijo gradnje prizidka vrtca je sofinancirala evropska unija iz naslova prednostne usmeritve regionalni razvojni programi –razvojne prioritete razvoj regij operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. z izgradnjo energijsko učinkovitega prizidka vrtca smo pridobili 185, 90 m2 površine, v njem so dve igralnici, prostor za strokovne delavce, prostor za vodjo enote, hodnik z garderobami, odprta terasa in kabinet za individualno delo. skupna površina vrtca v pesnici sedaj znaša 600, 40 m2. vrednost investicije, ki je sofinancirana z evropskimi sredstvi, znaša okoli 400. 000 eur. v letošnjem letu sta v sklopu te investicije predvideni še ureditev okolja in postavitev zunanjih igral. v vrtcu pesnica novi prostori za dva oddelka otrok d arinka potrč s večana otvoritev prizidka vrtca v pesnici d ušan janežič i zobraževanje26 v _vrtcih pesnica in pernica smo v okviru evropskih socialnih skladov in s sofinanciranjem ministrstva rs za šolstvo in šport že drugo leto vključeni v projekt zasnova in uvedba sistema ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti vzgojno– izobraževalnih organizacij. glavni namen projekta je postopno uvajanje sistema, ki nas je pripeljal do celovite, usmerjene in trajnostne evalvacije v vrtcih in šolah. v našem zavodu smo si v prvem letu delovanja zastavili tri cilje, ki smo jim skozi različne dejavnosti sledili vse šolsko leto. rezultate dela smo merili z vprašalniki, ki smo jih razdelili staršem in strokovnim delavkam našega vrtca. tudi letos smo sledili tem ciljem, le metode in oblike dela smo prilagajali posameznim dejavnostim. ob zaključku šolskega leta smo ponovno razdelili vprašalnike in rezultate bomo primerjali z lanskimi. v marcu je bil v portorožu organiziran xv. strokovni posvet vodenje v vzgoji in izobraževanju z naslovom samoevalvacija kot temelj izboljšav. vzgojiteljici vesna marčič in alenka herceg ter ravnatelj mag. andi brlič so uspešno predstavili primer naše dobre prakse. menimo, da so naše dosedanje izkušnje s samoevalvacijo izjemno pomembne in so pomembna povratna informacija drugim zavodom, ki so komaj v tem letu vstopili v projekt. v _torek, 17. maja, so bili drugošolci osnovne šole pesnica sprejeti med mlade člane rdečega križa. sprejem pa ni bil kar tako. drugošolce so najprej presenetili učenci prvega razreda z dramatizacijo pikapolonica in pikice in zatem še dekleta iz šestega razreda, ki so uprizorila nudenje prve pomoči. kaj pomeni biti član rdečega križa? skozi igro in pogovor ob slikah je tekla beseda o različnih nalogah in dolžnostih, ki jih imajo člani rdečega križa in bi jih moral izpolnjevati vsak človek. sklenjen je bil dogovor, da bomo vsi pomagali k lepšemu življenju nas vseh. človekoljubnost pa so otroci izkazali tudi kot prostovoljci. popolnoma samostojno, a vendar s privolitvijo staršev so prinesli v šolo stvari, ki so jih namenili otrokom, potrebnim pomoči. nabral se je velik kup igrač, pisal, oblačil, iger in knjig. ker pa otroci v drugem razredu že znajo pisati, so zbrana »darila« dopolnili s sporočili za tistega, ki bo deležen pomoči. vse zbrano so nato izročili predsednici krajevne organizacije rdečega križa pesnica veri frajzman. ganjena je z radostjo sprejela prinesene stvari in otroke pohvalila kot pridne, dobrosrčne in polne znanja. s tem prostovoljnim dejanjem so pokazali, da bodo prizadevni mladi člani rdečega križa. dobili so članske izkaznice in darilca ter dan zaključili s pico in sladoledom. njam! projekt v vrtcih pesnica in pernica m ojca korenjak s prejem med mlade člane rdečega križa l ea vernik, melita fras i zobraževanje27 “ ’prijatelj’ senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije, dokler ti sreče sonce sije; a ko se pripodi oblak, ko sonce ti zagrne mrak, se tudi ‘senca’ tvoja skrije! ” simon gregorčič p ravijo, da prijateljstvo bogati ljudi, jih dela srečnejše in močnejše. že odkar se človek zaveda samega sebe, je živel v skupnosti ali socializiranih skupinah. na naši šoli želimo otrokom predstaviti vedno več moralnih vrednot in dobrin. poskušamo jih usmerjati na prave poti, poti prijateljstva in prijetnega druženja med vrstniki. že nekaj let potekajo redna srečanja med oš pesnica in oš gornji petrovci z goričkega. pesniški učenci dramsko-gledališkega krožka in lutkovno-glasbenega krožka se vsako leto predstavijo s svojimi bogatimi kulturnimi stvaritvami učencem oš gornji petrovci. učenci z goričkega pa se z veseljem udeležujejo naših vsakoletnih olimpijad, na katerih se razvedrijo, nasmejijo, medsebojno tekmujejo in, kar je najpomembnejše, prijateljujejo. na tekmovanje se pripeljejo vsi učenci oš gornji petrovci, saj jih je samo okrog 70. letos je potekala olimpijada 25. maja, na nekdanji dan mladosti. petrovčani so osvojili prvo mesto izmed petih šol in tako odnesli pokal na goričko. oboji si želimo, da prijateljstvo med nami še živi in ostane do konca naših dni. teden vseživljenjskega učenja na oš pesnica 2011 š estnajsti teden vseživljenjskega učenja smo od 14. do 22. maja 2011 zaznamovali tudi na naši šoli. letošnja vodilna tema je bilo prostovoljstvo, zato smo ga vključili v naš program. v tem tednu so se na naši šoli zvrstili dogodki, v katerih so bili aktivni učenci in njihovi starši, učitelji in krajani. 14. 5. 2011 s rečanje treh generacij (matej lubej) športni dan za otroke, starše in krajane je bil uspešen. vsi skupaj smo preživeli zanimiv in športno obarvan dopoldan. 17. 5. 2011 s prejem drugošolcev med mlade člane rdečega križa (lea vernik) drugošolci so bili sprejeti med mlade člane rdečega križa. prireditev je bila sestavljena iz kratkega kulturnega programa, pogovora o načinu in namenu delovanja rdečega križa ter o pomenu prostovoljstva. slednje smo izrazili z zbiranjem igrač in šolskih potrebščin, ki smo jih izročili predstavnici krajevne organizacije rdečega križa pesnica veri frajzman. s tem prostovoljnim dejanjem so otroci pokazali, da bodo znali biti odgovorni člani rdečega križa. 18. 5. 2011 k ulturni utrip (alenka truntič, božena arnejčič, simona knehtl) preživeli smo čudovit popoldan v družbi mladih in nadarjenih ustvarjalcev, igralcev, glasbenikov, ki so nam pokazali, kaj so ustvarjali skozi šolsko leto. predstavili so se naši najmlajši folklorni plesalci s svojo točko. predstavil se je tudi dramsko-gledališki krožek z igrico smetišče z željo, da bi vse ljudi na našem planetu spomnili na spoštovanje do našega planeta in skrb zanj. lutkovno-glasbeni krožek deteljica je uprizoril domiselno in zabavno lutkovno igrico o zmajih. za prijetno razpoloženje so poskrbeli tudi mladi glasbeniki, ki so povezovali program. prijateljevanje z osnovno šolo gornji petrovci b ožena arnejčič i zobraževanje28 i zobraževanje 2 0. 5. 2011 š portni popoldan (učitelji opb) športni popoldan smo preživeli v družbi staršev in otrok iz opb. najprej smo se razgibali, nato pa se je začelo zares -tekma v hokeju. da bi bilo še bolj zanimivo, smo se borili z dvema žogicama. na eni strani so bili starši, na drugi učitelji, nekje vmes otroci. tekma je bila zanimiva in zabavna. zmagali so starši. športni popoldan smo zaključili z idejo, da ga moramo še ponoviti. letos smo se na oš pesnica prvič vključili v projekt evropska vas. seznanili smo se o zanimivostih in posebnostih slovenije. v projekt so bili vključeni učenci od 1. do 9. razreda. delo je potekalo v okviru rednega pouka, interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov, v okviru dela z nadarjenimi in kot projektno učno delo. aktivno smo sodelovali na vseh prireditvah evropske vasi: •5. maja 2011 smo se predstavili v europarku, kjer smo nastopili s šolsko folklorno skupino, ki jo vodi učiteljica simona knehtl, in se predstavili s slovenskim ljudskim plesom. •prireditev v europarku smo popestrili z dobrotami slovenske kuhinje. s pomočjo mentorice lee ekart, šolske kuhinje, staršev in starih staršev smo pričarali kulinarični utrip tudi na naši stojnici v europarku. vse dobrote so hitro pristale v ustih obiskovalcev. •na osrednji prireditvi, ki je bila 10. maja, smo sodelovali s stojnico, na kateri smo predstavili slovenijo. v kulturnem programu so učenci 8. razreda matic lorbek, aljaž robnik in klemen pešl zaigrali slovenske narodno-zabavne skladbe. sodelovanje v projektu je pozitivna izkušnja, ki jo želimo tudi v prihodnje ohranjati in razvijati na naši šoli. evropska vas 2011 na oš pesnica g ordana rubelj n aša stojnica na glavnem trgu v mariboru k ulinarična slovenija v europarku n astop ansambla melodija na glavnem trgu v mariboru29 v edno več je ljudi, ki se zavedajo, da morajo svoj način življenja in odnos do narave spremeniti ali popraviti. med njimi smo tudi zaposleni na oš pesnica. s svojim vzgledom, ravnanjem in miselnostjo želimo vzgajati tudi učence naše šole, ki jih poučujemo. tega pa ne bi zmogli brez podpore njihovih staršev, ki se množično in z veseljem pridružujejo našim dejavnostim. v letošnjem šolskem letu smo svoja znanja in dejavnosti usmerili na naslednja tematska področja: •odpadki • voda • energija • revščina pri nas in drugod p ri posameznih projektih, ki jih vključujemo v redni pouk in vsakdanje življenje na šoli, nastajajo zanimive raziskave, izdelki, opazovalne naloge. nemalokrat jih predstavimo na spletnih straneh šole, na prireditvah za krajane, v raznih glasilih in na natečajih. sodelovali smo tudi v vseslovenski akciji zbiranja starega papirja. v štiriindvajsetih urah so naši učenci in krajani napolnili kontejner, kar pomeni, da smo se povabilu zelo dobro odzvali. svojo ekološko ozaveščenost izkazujemo tudi v naših vsakdanjikih: v razredih in jedilnici skrbno ločujemo odpadke, pri izdelovanju šolske dekoracije, lutk, gledaliških kostumov ...uporabljamo odpadne ali naravne materiale, uslužbenci v kuhinji pripravljajo zdravo prehrano (s čim manj odpadne embalaže) ,pozorni smo na zmanjšano porabo električne energije in vode v razredih in na šoli. vsako leto 22. aprila, na dan zemlje, izvedemo naravoslovni dan, v katerega so vključeni vsi razredi naše šole. predstavimo delo, ki smo ga izvajali skozi šolsko leto, in se veselimo vidnega napredka pri doseganju ciljev, ki si jih zastavimo na začetku šolskega leta. zelo veliko je drobnih stvari, ki so za nas že postale navada. učenci svoja znanja vsako leto poglabljajo in pridobijo še kakšno izkušnjo več. veseli nas, učence in učitelje, da svoja razmišljanja in ravnanja prenašamo v svoje domove, kjer mrežo ekološke ozaveščenosti širimo na družinske člane, sosede in prijatelje. ekošola način življenja naših otrok m ateja matišić i zobraževanje v _ sredo, 25. maja, je bila naša šola že tretjič gostiteljica mini olimpijade. ponovno so na olimpijadi sodelovale naslednje šole: oš gornji petrovci, oš jarenina, oš jakobski dol, podružnica pernica in oš pesnica. tokrat so za posebno popestritev programa poskrbeli trije člani iz košarkarske zveze slovenije, ki so nas ves čas animirali z vragolijami in nam predstavili igrivo košarko. letošnji zmagovalci iger so bili učenci iz oš gornji petrovci. čestitke zmagovalni šoli in seveda tudi vsem ostalim sodelujočim šolam! juhu, ponovno se vidimo čez eno leto! mini olimpijada v oš pesnica l ea vernik, simona knehtl30 n enehno razmišljanje, kako in s čim obogatiti oziroma popestriti naše vzgojno delo, je ena najpomembnejših nalog, ki si jih zastavimo strokovne delavke na začetku šolskega leta. da bi k temu čim več pripomogli starši s svojim sodelovanjem, je bil cilj vzgojiteljic in otrok prve starostne skupine. ob misli, da skupaj zmoremo več, se je na prvem roditeljskem sestanku porodila pobuda - staršem smo predlagale, da se vključijo v celoletni projekt, ki bi ga skupaj izpeljali v gledališki delavnici. za sodelovanje se je odločilo devet staršev. pri tem naj izpostavim očeta, ki je pogumno in vztrajno izpeljal svojo nalogo med samimi udeleženkami. pripravile smo akcijski načrt in ga sodelujočim staršem predstavile na prvem gledališkem srečanju. naš dogovor je bil enoten, otrokom zaigrati igro palček pohajalček. sledila so srečanja, za katera smo se sproti dogovarjali in časovno usklajevali. druženja so postajala vedno bolj zanimiva, sproščena in spontana. iz vaje v vajo so starši pridobivali zaupanje vase, korajžo, treme je bilo vedno manj. zelo vestno, vztrajno in odgovorno so se udeleževali srečanj in nestrpno čakali, ko bodo vse skupaj postavili na oder pred svoje otroke in sorodnike. za premiero smo izbrali datum 8. marec 2011. s skupnimi močmi smo pripravili sceno, se dogovorili za kostume in vse potrebne rekvizite. združili smo resno delo z zabavnim, saj smo ta dan praznovali dan žena in pust. ta dva praznika smo obogatili s predstavo, v kateri so starši odlično odigrali svoje vloge. mislim, da so uživali in se zavedali, kaj so dali svojim otrokom, ki so predstavo še dolgo podoživljali in o njej pripovedovali. še enkrat hvala vsem sodelujočim staršem za prijetno druženje in uresničitev zastavljenega cilja. hura, korajža velja! marjetka krajnc i zobraževanje ž e več let nas vodstvo osnovne šole pesnica in šolski sindikat dvakrat na leto povabita na srečanje aktivnih in upokojenih delavcev šole: jeseni na kostanjev piknik, spomladi pa na praznovanje dneva žena. tudi letos je prispelo prijazno vabilo na ogled kulturnega programa in družabno srečanje. prireditev je bila v tehnološkem parku pesnica 7. marca 2011 s pričetkom ob 17. uri. skoraj dve uri trajajoči program so izvedli: operni pevec in pedagog kian de bonaldi, mlada pevka nika, ki študira glasbo v gradcu, in glasbenik ivan ferčič. bilo je čudovito. uživali smo ob pesmih v italijanskem jeziku, za prevod v slovenščino je poskrbel ravnatelj šole andi berlič. ob dnevu žena sta nam čestitala ravnatelj šole in predsednica sindikata. vsaka ženska je ob čestitki dobila nagelj. po kulturnem programu sta sledila pogostitev in družabno srečanje. nastopajoči umetniki so v nas vsejali nekaj lepega za dušo in srce. naj navedem del besedila z vabila: »…umetnik je sejalec, ki seje seme svojega ustvarjanja na vrtu hrepenenja, ki raste v prepotrebno hrano za utrujeno dušo človeka …« v tem nemirnem svetu nam je bilo to kot balzam. domov sem se vračala s prijetnimi občutki in z mislijo, da nas na šoli še niso pozabili in kako prav je, da se še srečujemo in skupaj pokramljamo o tem, kako je bilo včasih v šoli in kako je danes. na koncu pa ugotovimo, da je bil učiteljski poklic nekdaj bolj cenjen, vedno pa težak, a vendar zelo lep. hvala vsem na šoli, ki se trudite, da so ta srečanja lepa in nepozabna. povabilo na srečanje k arolina pešl31 j e sneg skopnel, pomlad se prebudila je iz sna, v naravi vse začne brsteti, življenje znova zaživi in tako se svet iz leta v leto vrti. nič nas ne ustavi, doživljamo lepe in manj lepe stvari, vendar smo pripravljeni na nove izzive in preizkušnje. prepuščamo se učenju in stremimo k pridobivanju novega znanja. tako nas vzgajajo in usmerjajo naši starši in vzgojiteljice v vrtcu, ki so naš model, po katerem se zgledujemo in pridobivamo pravilen odnos do sebe in okolja. smo majhni geniji, odprti in željni spoznavanja sveta in polni radovednosti. neprecenljiva vrednost je sodelovanje med vrtcem in starši, ki je pomembno za kakovostno predšolsko vzgojo, saj prav to veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. ponosno lahko povemo, da naši starši aktivno sodelujejo, se odzivajo in vključujejo v življenje in delo vrtca. na pomlad vse znova raste, se razcveta, tudi naši otroci. njihova telesa so dovzetna za nova spoznanja, nove izkušnje, raziskovanja. ob tem se zabavajo, preizkušajo, odpirajo se jim vrata do novih zanimivih problemov. soočajo se s spremembami v naravi in z njihovim vplivom na živa bitja. naš cilj in skrb je, da se otroci dobro počutijo, odkrivajo in spoznavajo, kaj delajo prav in kaj narobe. za to pa je potrebna vztrajnost, ki jo prištevamo med dobre lastnosti oziroma vrline. z vztrajnostjo težimo k idealom in želimo, da otroke vzgojimo v vztrajne in samozavestne ljudi. to nam dokazujejo pri vključevanju v različne dejavnosti, kjer pridejo v ospredje njihova domišljija, izvirnost in ustvarjalnost. veseli smo, da dejavnosti lahko popestrimo z različnimi druženji in obiski. tudi v tem spomladanskem času se je zvrstilo kar nekaj takšnih srečanj. med njimi naj izpostavimo obisk babice marinke turinek, ki je otrokom pripovedovala o dogodivščinah iz svojega otroštva. prijetno in zabavno je bilo praznovanje dneva žena, ki smo ga doživeli s starši, babicami in dedki. kmalu zatem smo za naše mame pripravili nastop ob materinskem dnevu. ves mesec marec posvetimo družini, hkrati spoznavamo domače živali in opravila. radi imamo mladičke, radovednost pa si potešimo tako, da pogledamo na kmetije, kjer je možno vse to opazovati. kozjo družino smo spoznali pri družini krajnc, pot pa nas je popeljala tudi k družini železinger, kjer smo si ogledali velik hlev z govejo živino, kokošjo družino, psa, muce in seveda veliko kmetijskih strojev, s katerimi se na veliki kmetiji obdeluje zemlja. lepo pogoščeni smo se vračali v vrtec polni novih doživetij in vtisov. za lep sprejem in gostoljubje se družini zahvaljujemo. da bomo skrbeli za čisto okolje, je najpoglavitnejša naloga, ki smo si jo zadali v vrtcu jarenina vsi od najmlajšega naprej, zato smo se ob dnevu zemlje vključili v projekt očistimo okolje. vemo, da s tem pripomoremo k zdravemu načinu življenja nas samih in vseh živih bitij, zato smo posadili grmičke, ki bodo okras našega vrtca. za podarjene sadike se zahvaljujemo družini kren. da bomo svoje znanje poglobili še v ekoduhu, bomo obiskali ekološko kmetijo turinek, kjer se bomo poučili o ekološki pridelavi živil, ki jih uživamo tudi v vrtcu. vsem staršem, ki nam omogočajo kakršnokoli sodelovanje, se iskreno zahvaljujemo z željo, da tudi v prihodnje stiki ostanejo pristni in nam bogatijo življenje v vrtcu. naše misli naj nas vodijo tako, kot pravi christa kokol: tvoje življenje naj bo kot vrt, z nežnimi popki, s pisanim cvetjem, sadovi, ki čakajo, da jih pobereš. tvoje življenje naj bo kot vrt, ki pozna temo noči in sence, vendar vedno veruje v sonce. spomladanska dogajanja v vrtcu jarenina i zobraževanje32 v zgojno-izobraževalno delo v šoli ni samo proces pridobivanja informacij in brskanja po zakladnici znanj različnih ved, ampak je kompleksen proces celostne izgradnje osebnosti. v to področje sodi tudi vzgoja za kulturo oz. kulturna vzgoja, ki temelji na različnih umetniških vsebinah. navedenega poslanstva se zelo dobro zavedamo, zato na naši šoli poleg že ustaljenega predmetnika potekajo številne dejavnosti, ki kvalitetno gradijo kulturno-umetniško podobo otrok in učencev ter lokalnega okolja. v minulem šolskem letu smo se prijavili na razpis javnega sklada za kulturne dejavnosti republike slovenije in pridobili naziv kulturna šola 2011. naziv kulturna šola pomeni priznanje za kakovostno delo na področju kulturno-umetniške dejavnosti, ki jo šola zagotavlja vsem učencem in otrokom, hkrati pa je v te dejavnosti vključenih veliko učencev na šoli. poleg lastne produkcije skušamo v šolo pripeljati kakovostne kulturno-umetniške vsebine in izvajalce, obiskati različne kulturne ustanove ter vzbuditi pri učencih potrebo po kulturi. na šoli deluje folklorna skupina deklinčike in pojbeki, ki se je v tem letu uvrstila na medobmočno srečanje otroških folklornih skupin v lendavi. poleg nje se tudi lutkovna skupina redno uvršča na medobmočna srečanja, lani pa se je s predstavo dorina jajca uvrstila na državno srečanje. s to predstavo je lutkovna skupina gostovala na mednarodnem lutkovnem festivalu lutkovni pristan 2010. na šoli delujejo otroški in mladinski pevski zbor ter orffov orkester, ki skrbijo za kvalitetno glasbeno vzgojo. na šoli gostimo in soorganiziramo otroško likovno kolonijo paletka, ki iz različnih okolij privabi vsaj 60 učencev, ki ustvarjajo v najrazličnejših likovnih medijih. omenjena dejstva so plod kakovostnega dela mentoric marije harc, nine žavcer, valerije nemec, gretice lončar in sodelovanja z lokalnimi društvi ter jksd in zkd pesnica. vsem, ki prispevajo svojo ustvarjalno in pedagoško energijo za rast kulturno-umetniškega razvoja učencev naša šole, se iskreno zahvaljujem. prepričani smo, da je kulturno-umetniška dejavnost pomemben element v celostnem razvoju učencev in otrok ter odlično izhodišče za kakovostno preživljanje prostega časa. oš jarenina kulturna šola 2011 a len krajnc i zobraževanje33 u čenci in učiteljice prve triade oš jarenina smo sodelovali na 10. cici umetnijah, ki jih organizira otroški vrtec ajdovščina v sodelovanju z revijama ciciban in cicido ter založbo mladinska knjiga. na natečaj je prispelo preko 5000 otroških del iz vse slovenije. nagradili so dva odstotka sodelujočih. med nagrajenci sta bila tudi učenca naše šole: anej bauman iz 2. razreda in rok dominiković iz 3. razreda. obema iskreno čestitamo. nanju sta še posebno ponosni mentorici danica žurga in melita majer. v maju je potekalo državno tekmovanje samogradnih robotov robosled. našo šolo je na njem zastopal matic gačar, učenec 8. razreda. cilj tekmovanja je bil, da mora učenec zgraditi robota tako, da se bo premikal po črni črti na beli podlagi. kot vir elektrike ima 9v baterijo, poganjata pa ga dva servomotorčka. progo je bilo treba premagati v najkrajšem možnem času. matic je delo opravil odlično, dosegel je najboljši čas in tako postal državni prvak v robosledu. oš jarenina z nagrajencema m elita majer m atic gačar državni prvak na tekmovanju iz robotike s uzana herič i zobraževanje a nej bauman r ok dominiković34 v _ mariboru že od leta 2001 deluje kulturni center sinagoga. urejen je bil v obnovljeni zgradbi nekdanje judovske sinagoge v židovski ulici 4 v starem mestnem jedru ob dravi. temeljna programska zasnova kulturnega centra, ki se ga je prijelo prepoznavno ime sinagoga maribor, izhaja iz historičnega izročila in umetnostnozgodovinske ter arhitekturne vrednosti objekta, ki je bil v času razcveta srednjeveške judovske skupnosti v mariboru v 14. in 15. stoletju celo sedež vrhovnega rabinata za štajersko, koroško in kranjsko. sinagoga je bila pomembna za dobršen del območja zdajšnje slovenije, kar je tudi za sodobno slovensko judovstvo velikega pomena. morda je tudi zaradi tega in drugih nespornih zgodovinskih dejstev o pomenu in vlogi mariborske sinagoge v srednjeveškem času lani končno dozorela pobuda za ustanovitev centra judovske kulturne dediščine sinagoga maribor. ustanovljen je bil z odlokom mestnega sveta mestne občine maribor 28. junija lani in 26. januarja letos registriran na pristojnem sodišču v mariboru. ob 10. obletnici odprtja obnovljene nekdanje judovske sinagoge v mariboru je 1. aprila 2011 začel uradno delovati, in to tudi v funkciji muzejsko-dokumentacijskega in študijskega centra za slovensko judovsko zgodovino. nova organiziranost omogoča učinkovitejše navezovanje mednarodnih stikov in iskanje dolgoročnih strateških partnerjev ter sofinancerjev dejavnosti iz tujine. z dodatnimi finančnimi sredstvi iz javnih mednarodnih razpisov bo mogoče širiti dejavnost, zlasti s področja proučevanja holokavsta in antisemitizma. novi center judovske kulturne dediščine sinagoga maribor tako zapolnjuje vrzel na tem področju, ki se kaže že dalj časa. slovenija je namreč ena redkih evropskih držav, ki še vedno nimajo specializiranega centra ali inštituta za proučevanje holokavsta in antisemitizma. potrebovala bi ga že zdavnaj, saj je pri nas strokovnih del o zgodovini in sodobnosti judov na slovenskem izjemno malo. še manj je sistematičnega raziskovalnega dela na tem področju in združevanja novih dognanj in znanja na enem mestu. novi center v mariborski sinagogi bo tako to vrzel nadvse koristno zapolnil in prevzel pobude za obsežnejše znanstvenoraziskovalno in strokovno delo na področju antisemitizma, holokavsta in sodobnega slovenskega judovstva. razlogov, da dobi sinagoga ustreznejši status in vlogo v slovenskem prostoru, je bilo več kot dovolj. ne nazadnje deluje v objektu nekdanje sinagoge, ki je najvažnejši ostanek judovske dediščine na slovenskem in ena od najstarejših ohranjenih srednjeveških sinagog v srednji evropi. je ostanek tiste judovske skupnosti, ki je bila v sinagoga maribor ob prvem okroglem jubileju z dokumentarno razstavo d r. marjan toš i z zgodovine s inagoga je najpomembnejši ostanek judovske dediščine na slovenskem.35 v se manj nas je, ki smo čutili nasilje okupatorja, bili izgnani in oropani človeškega dostojanstva, pravice in svobode. ne gre za pogrevanje in oživljanje neke mračne preteklosti, gre za zgodovinska dejstva, ki se upirajo pozabi. biti ali ne biti, ostati ali izginiti so bila vprašanja in vodilo uporu in osvobodilnega boja. okupator je že leta 1941 pristopil k načrtnemu in množičnemu izseljevanju slovenskega življa. iz našega kraja so bile v srbijo (kragujevac) izseljene družine gerbajs, ilešič, komperšak, kravoz, urenjak in vauda. to je bila pot brez vrnitve za iveka urenjaka in frančka ilešiča. padla sta v boju proti okupatorju. slava in hvaležen spomin vsem padlim za nas in našo svobodo. spomin upira se pozabi v mislih živo stopam v koloni--- pod oboroženo stražo iz kasarne d olga dolga vrsta se je vila … pot izgnancev in pregnancev je vodila tja med tire in vagone. pogled na mesto tone in ugaša … solza gneva in boleči vzdih oglaša, ko vlak brezdomce vozi v neznano. krivica boleče je skelela, kako drugače je šumela drava. z ropotom vlaka upanje potuje, pesem misli na vrnitev snuje i n odmeva pritajeno. »o, zdaj gremo, nazaj še pridemo! « odlomek iz pesnitve o b 70. obletnici okupacije in genocida b erta čobal javornik i z zgodovine s rednjem veku pomembna za ves današnji slovenski prostor. v njej je deloval tudi judovski učenjak svetovnega formata, ena največjih avtoritet rabinskega prava vseh časov, israel isserlein. prav mariborska sinagoga je bila po navedbah virov že pred več kot 500 leti prostor, ki je izžareval toleranco in spoštovanje do drugačnih in drugačnosti. to je ena od pomembnih iztočnic, da tudi v novejšem času, ko smo priča širjenju sovražnega govora, ksenofobije, nacionalizma in drugih oblik nestrpnosti, razvijamo programske vsebine, ki bodo preprečevale tovrstne in takšne pojave in pripomogle k večjemu medsebojnemu spoznavanju in vzajemnemu spoštovanju. ko govorimo o družbeni toleranci in vzgojenosti za sožitje v različnosti, je nekakšen barometer te družbene tolerance prav odnos do judov v vsaki družbeni sredini, tudi v slovenski. potrebujemo torej načrtno in poglobljeno strokovno delo, s katerim bomo lahko dokazovali resnični interes za boljše poznavanje slovenskega judovstva. hkrati bomo lažje preprečevali pojave sodobnega antisemitizma, ki smo jim priča tudi v sloveniji in ki se zrcalijo skozi posamezne primere sovražnega govora in drugih oblik nestrpnosti. predvsem pa je treba okrepiti zgodovinski spomin na uničene judovske skupnosti, še zlasti v prekmurju, pa tudi v ljubljani, v mariboru in v gorici. vse prehitro gre v pozabo tragedija holokavsta, ki je zdesetkala slovenske jude, od katerih so ostali le še ostanki ostankov. skrb za pomnjenje, za spomin in za sožitje ter sobivanje z redkimi je naša skupna obveznost. in tej skrbi je med drugim namenjeno tudi poslanstvo mariborske sinagoge, ki želi odgovarjati na dileme sodobnega slovenskega judovstva: biti živ organizem, povezovati, združevati, raziskovati in opozarjati. slovesnosti ob desetletnici mariborske sinagoge sta se udeležila tudi zunanji minister samuel žbogar in mariborski podžupan janez ujčič. v sinagogi namenjajo veliko skrb proučevanju zgodovine holokavsta.36 v _ tem prispevku so predstavljeni podatki o jakobskih krajevnih predstojnikih in pridobitvah v njihovem času, ki doslej še niso bili zbrani in objavljeni. občine in predstojniki občin so se pri nas pojavili v času avstrijskega cesarstva po revoluciji 1848. leta 1854 so na območju današnjega jakobskega dola bile naslednje občine: dolnji šentjakobski dol, gornji šentjakobski dol, hlapje in kušernik (iz knjige grafenauer, b. (2000) ,lokalna samouprava na slovenskem, umb) .te občine so se lahko po potrebi združevale. občinske volitve so bile v razdobjih treh let. podatki do leta 1945 so shranjeni v arhivih v gradcu in ljubljani. v mariboru so za to obdobje na razpolago le časopisi, ki pa rezultatov krajevnih volitev niso vedno objavljali. da bo branje zanimivejše, teksta iz starejših časopisov nisem posodabljal. časopis slovenski gospodar (17. avgust 1893, stran 274) navaja, da je v sv. jakobu v slov. goricah do leta 1890 bil občinski predstojnik franc veingerl, tukajšnji krčmar. ta izgleden mož v vsakem oziru, priljubljen in spoštovan, je bil občinski predstojnik blizo 46 let ter je skrbel za lepi red in mir v občini. pokopali so ga 23. mal. srpana 1893. mesto njega je bil izvoljen alois reisman, nekdaj prav dober in naroden mož, a zadnji čas je hopnil v nemčurski koš mariborskih liberalcev. v »mariboržanki« je začel črniti domače duhovnike in učitelje zarad tega, ker pri zadnjih volitvah niso za njega glasovali. sestavke mu je sestavljal neki pisar v mariboru. pozabil je na svoje dolžnosti in 31. mal. srpana 1893 je preiskovalec deželnega odbora našel pri njem tak nered, da se je čudom čudil grozni zmešnjavi. (ostale nizkotne očitke sem izpustil. ).časopis marburger zeitung (15. avgust 1896, stran 5) poroča, da je 27. jul. 1896 štajerska deželna komisija zaprla nemarno vodeno pisarno aloisa reismana. enajstega avg. 1896 je bil za krajevnega predstojnika izvoljen martin kraner, poveljnik policijske postaje, občinski svetnik in posestnik nepremičnin. v časopisu straža (1. junij 1910, stran 2 ) sem zasledil, da je občina sv. jakob v slov. goricah največja občina na severni meji in da je bil do leta 1910 župan šantl. isti članek navaja novoizvoljene občinske odbornike, ki so bili glede na višino plačanega davka razdeljeni v tri razrede. voliti so smeli le moški, starejši od 24 let. v iii. razred so bili izvoljeni: jože ketiš 103 glasov, fr. žmavc 102, jožef vohl 103, konrad vudler 101, leopold likavec 97, miha schneider 100. v ii. razred so bili izvoljeni: gabrijel bolnar 44, karl 44 lorber, ferdinand menhard 45, alojzij bračko 45, benedikt senčič 45, jožef jarc 42. v i. razred so bili izvoljeni: matija peklar 19, dominik peklar 19, franc lorber 19, franc plateis 19, alojzij lorber 19, alojzij jager 18 glasov. omenjeni odborniki so izvolili župana, ki pa ga članek ne navaja. leta 1911 je bil v jakob napeljan telefon po zaslugi učitelja miroslava zinauerja. ista centrala z nekaj priključki je delovala na pošti vse do leta 1986 in je zdaj v muzeju v škofji loki. časopis straža (28. april 1919, stran 3) poroča, da se je v sv. jakobu v slov. goricah hudo poškodoval župan matija peklar, ko je padel po stopnicah. ker v prvem letu novonastale kraljevine srbov, hrvatov in slovencev (shs) ni bilo občinskih volitev, je očitno bil na tem položaju še iz časa avstro-ogrske. v kraljevini shs (in kasneje kraljevini jugoslaviji) so imeli volilno pravico le moški, starejši od 21 let. v časopisu straža (27. maj 1921, stran 2) sem zasledil, da je v št. jakobu v slov. goricah (spodnji dol) bil izvoljen za župana član sls matija peklar, za svetovalce pa jožef jarc, anton šantl in jožef ketiš; v gornjem dolu je bil izvoljen za župana trojner. glede na navedbo županske funkcije na nagrobniku je bil to ivan trojner. po poklicu je bil kmet na drankovcu 1 in je imel občinsko pisarno v lastni hiši. po njegovi smrti leta 1931 je bil na njegovo mesto izvoljen benedikt senčič, kmet z drankovca 2, ki se je obdržal na tem položaju do vdora nemške vojske leta 1941. občinska pisarna je bila v njegovi hiši, občinski tajnik pa je bil njegov sin friderik. leta 1933 je bila občina jakobski dol razširjena in je obsegala nekdanje občine sp. jakobski dol, zg. jakobski dol, polička vas in vukovski dol, župan pa je dobil uradni naziv predsednik občine (iz knjige grafenauer, b. ,2000) .v časopisu marburger zeitung (28. oktober 1936, stran 4) sem zasledil, da je bilo pri teh občinskih volitvah v jakobskem dolu 616 volilnih upravičencev, glasovalo jih je 420 (68, 1 %),senčič je dobil 351 glasov, rošker pa 61. med nemško zasedbo je bil od 1941 do 1943 župan franc eisenhut, kmet z drankovca 12, in nato od 1943 do 1945 johannes weingerl, upokojeni avstro-ogrski oficir iz zg. jakobskega dola 13. pisarna je bila v zg. jakobskem dolu 1, tajnik je bil ivan bordjan. v tem času so z domačim kamnom utrdili cesto v zg. jakobskem dolu (od bračka do ivana brega) in v zg. jakobskem dolu št. 2 je bil otroški vrtec. jakobski krajevni predstojniki d r. leon senčič i z zgodovine37 p o vojni je do konca leta 1945 začasno prevzel županstvo friderik senčič. od 1946 do 1948 je bil predsednik krajevnega ljudskega odbora jakobski dol božidar vauhnik (gradivo pokrajinskega arhiva maribor, signatura 1151072/ 1) ,ki je bil po poklicu pravnik in je stanoval v sp. jakobskem dolu 23. pisarna je bila v prvi stavbi vzhodno od cerkve. tajnik je bil drago cerovec. od 1948 do 1949 je bil predsednik krajevnega ljudskega odbora jakobski dol franc breg. bil je kmet iz zg. jakobskega dola 24. imel je težko delo, saj je država kmetom predpisala obvezno oddajo kmetijskih pridelkov. tajnik je bil božidar vauhnik. leta 1950 v jakobskem dolu ni bilo krajevnega urada. po tem obdobju se je življenje v jakobskem dolu začelo posodabljati in izboljševati, zato bom nadalje krajevne predstojnike navajal posamezno in dodal pridobitve v času njihove funkcije. alojz bračko (1951-1956) ,predsednik krajevnega ljudskega odbora jakobski dol (gradivo pokrajinskega arhiva maribor) .po poklicu je bil mesarski mojster in je imel v zg. jakobskem dolu 2 lastno mesnico in posestvo. bil je tudi matičar. leta 1955 sta v okraju maribor nastali občina maribor- košaki in občina maribor-šentilj. pridobitve: 29. novembra 1951 je bila v jakob napeljana elektrika (pri tem je sam fizično pomagal in si pri raztovarjanju drogov trajno okvaril prst; idejno in organizacijsko ga je podpiral jošt, ravnatelj tedanje nižje gimnazije jakobski dol v slov. goricah) .ustanovil je gasilsko društvo. na steni njegovega hleva je bila prva filmska (kino) predstava v jakobu. tajnik je bil avgust mulec, blagajnik (in tudi mrliški oglednik) pa anton švajncer, po poklicu tesar. anton grašič (1956-1960) ,predstavnik krajevnega ljudskega odbora jakobski dol. bil je kmet iz malega dola 13. leta 1955 je bil spodnji jakobski dol dodeljen občinskemu ljudskemu odboru maribor-košaki. predsednik krajevnega odbora spodnji jakobski dol je bil jožef želj. večji del jakobskega dola je bil dodeljen občinskemu ljudskemu odboru šentilj. leta 1960 sta bili ti dve občini ukinjeni in jakobski dol spet združen v okviru občine maribor-center. pridobitve: popravilo cest in šole. alojz bračko (1960-1965) ,predsednik krajevnega ljudskega odbora jakobski dol. pridobitve: izgradnja učiteljskega stanovanjskega bloka (1960) ,zidava gasilskega doma, gramoziranje lokalnih cest. skrajno ostro je nastopil, ko so hoteli okrniti osnovno šolo le na prve štiri razrede, in tako je ohranil popolno osnovno šolo. franc hanžič (1965-1970) ,predsednik sveta krajevne skupnosti jakobski dol. po poklicu je bil kmetijski tehnik in je stanoval v sp. jakobskem dolu 79. pridobitve: gramoziranje lokalnih cest. 29. aprila 1965 (medobčinski uradni vestnik za leto 1965) je uveden krajevni samoprispevek za obnovo krajevnih cest ročica-jakobski dol. prispevek od vprežne živine je bil 1000 din na leto in od 1 hektarja zemlje (če nima vprežne živine) 100 din. od plače se je plačalo 800 do 1200 din (če je bila plača med 15. 000 in 25. 000 din na mesec) .treba je bilo zbrati 2 milijona dinarjev. franc hanžič (1970-1974) ,predsednik sveta krajevne skupnosti jakobski dol. pridobitve: urejanje krajevnih cest in načrti (za dozidavo šole, napeljavo šolskega vodovoda in asfaltiranje ceste jakob-maribor) .leta 1973 (medobčinski uradni vestnik za leto 1973) je bil uveden samoprispevek krajevne skupnosti jakobski dol za urejanje krajevnih cest flekušek-kušernik, sp. -zg. hlapje, drankovec-slatenik, zg. jakobski dol-počenik in za postavitev mrliške veže v jakobskem dolu. leta 1974 je postal tajnik krajevne skupnosti jakobski dol peter žavcer, po poklicu kmetijski tehnik, in ostal na tem delovnem mestu do leta 1997. z ustavo leta 1974 sta bila uvedena samoupravljanje in delegatski sistem. v krajevnih skupnostih so se vodstvene dolžnosti iz zgodovine38 d elile na dve osebi. predsednik sveta krajevne skupnosti je bil zadolžen za izvedbo posameznih nalog ali projektov (npr. izgradnjo vodovoda, cest, pokopališko dejavnost) ,predsednik zbora krajevne skupnosti (imenovan tudi predsednik skupščine delegatov) pa je načeloval svetu za družbeno planiranje in finance in še nekaterim drugim svetom (grafenauer b. ,2000) .obe funkciji sta bili prostovoljni, brez plačila. albert kozar (1974-1978) ,predsednik sveta krajevne skupnosti jakobski dol. po poklicu je miličnik in stanuje na slateniku 10. mirko poš (1974-1978) ,predsednik zbora krajevne skupnosti jakobski dol. bil je kurir na občini maribor-center, stanoval je v malem dolu 11. občina je bila občina maribor-center. pridobitve: asfaltiranje ceste jareninsko križišče– jakob (sofinancirali so skoraj vsi krajani (večji kmetje v vrednosti 3 bikov) in tako zagotovili plačilo 8 %vseh stroškov) ,izgradnja vodovoda za šolo (purgaj-šola) ,izgradnja južnega prizidka k šoli in s tem pridobitev štirih novih učilnic (leta 1975) ,postavitev električnega transformatorja v središču jakoba (pri škofu) ,betoniranje ploščadi pred gasilskim domom za prireditve, nabava motorne gasilske črpalke rosenbauer (stala je 3 milijone dinarjev in leta 2010 še deluje) . alojz bračko (1978-1982) ,predsednik sveta krajevne skupnosti jakobski dol. karl plateis (1978-1982) ,predsednik skupščine delegatov jakobski dol. po poklicu je bil kmet z ročice 27. pridobitve: severni prizidek k šoli (jedilnica in garderoba, kar je leta 1981 izvedel tozd granit iz slovenske bistrice, asfaltiranje ceste v zgornji jakobski dol (od bračka do kužnega znamenja) . karl plateis je 21. marca 1979 (medobčinski uradni vestnik za leto 1979) podpisan pod sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti jakobski dol z namenom izgradnje in vzdrževanja krajevnih cest in izgradnje mrliške veže v jakobskem dolu. peter kraner (1982-1986 in 1986-1990) ,predsednik sveta krajevne skupnosti jakobski dol. po poklicu je ekonomist in stanuje na zg. hlapju 13. roman mulec (1982-1986 in 1986-1990) ,predsednik zbora krajevne skupnosti jakobski dol. po poklicu je univ. dipl. inž. gozdarstva, stanuje na ročici 40. občina je bila občina maribor-pesnica (1980-1992) in je obsegala naslednje krajevne skupnosti: pesnica, jareninski dol, jakobski dol, sp. kungota, zg. kungota, svečina, jurij ob pesnici, šentilj, ceršak, selnica ob muri, sladki vrh in velka. župani so bili: pavel leban, zoran lešnik (novinar) in bogomir mesner. pridobitve: projektiranje in izgradnja mrliške veže (sofinancirana je bila s samoprispevkom krajanov, sezidal jo je jakobski zidar stanislav šantl leta 1985) ,začetek gradnje mestnega (mariborskega) vodovoda (v udarniški akciji za izkop jarka vosek-jakob so sodelovali roman mulec, bogo krhin in peter žavcer) ,gradnja telefonije, zgrajena je bila nova stavba za kmetijsko zadrugo (leta 1988, podjetje konstruktor iz maribora) ,asfaltiranje cest: križišče pred središčem jakoba-križišče pri perku na ročici, križišče za mali dol za središčem jakoba– bohl (jager) na zgornjem hlapju, spodnje hlapje-bohl (jager) ,kužno znamenje v zgornjem jakobskem dolu-polička vas do zmrzleka, kužno znamenje v zgornjem jakobskem dolu– lovski dom na sladkem vrhu. leta 1986 je bil reguliran jakobski potok. organizirano je bilo vzdrževanje javnih poti vključno z zimsko službo. v jakobu so bile zasajene lipe in jerebike pod cerkvijo. ivan senekovič (1991-1995) , predsednik krajevne skupnosti jakobski dol. po poklicu je kmetijski tehnik in stanuje v spodnjem jakobskem dolu 64. leta 1992 je bila ustanovljena občine pesnica, ki je imela enak obseg kot predhodna občina. leta 1994 se je razdelila na več občin in občina pesnica je obdržala le kraj pesnico, pernico, jareninski dol in jakobski dol. pridobitve: začetek gradnje mestnega vodovoda, gradnja telovadnice (1994) ,asfaltiranje cest: odsek na flekušek, zgornje hlapje-počenik, na drugem delu počenika do oniča, po vrhu spodnjega iz zgodovine39 j akobskega dola, odsek na drankovcu med trojnerjem in globokim klancem proti vukovju. junija 1991 je bila posajena lipa pri kmetijski zadrugi v spomin na vojno z jugoslovansko armado in na osamosvojitev slovenije. leta 1992 je bilo kot krajevni praznik uvedeno posvetno praznovanje jakobove nedelje. marija čep rotvajn (1995-1998) , predsednica krajevne skupnosti jakobski dol. po poklicu je univ. dipl. inž. agronomije in stanuje na kušerniku 9. občina je bila občina pesnica, njen župan pa bojan mažgon. krajevna skupnost je sama razpolagala z denarjem. tajnik krajevne skupnosti je bil do leta 1997 peter žavcer in nato (do leta 2007) peter ropič. pridobitve: razvejanje mestnega vodovoda, asfaltiranje cest: bregova kapela-srebotje, na pokopališče z vzhodne strani, središče jakoba-novo naselje nad hanžičem, kmetija čep (na kušerniku) - tromeja s pernico in jarenino. peter kraner (1998-2002) ,predsednik krajevne skupnosti jakobski dol. delo predsednika krajevne skupnosti ni bilo plačano. občina je bila občina pesnica in župan venčeslav senekovič, inž. do konca njegovega mandata je krajevna skupnost še bila pravna oseba in je razpolagala s svojim denarjem. denar so dobili od občine, države in krajevnega samoprispevka. tajnik krajevne skupnosti je bil peter ropič. pridobitve: asfaltiranje cest mulec-fras (spodnje hlapje) ,trojner-globoki klanec (proti vukovju) ,središče jakoba-nekrep (v centru) ,ocvirk-gorjup (na slateniku) .urejena je bila makadamska cesta šomat (dolina) - henrik tišler mlajši. vzpostavljeno je bilo redno vzdrževanje cest: košnja bankin, pometanje asfaltnih površin, zimska služba. kosile so se brežine vodotokov. izdelan je bil načrt za ureditev središča jakoba. ivan senekovič (2002-2006) ,predsednik krajevne skupnosti jakobski dol. občina je bila občina pesnica, njen župan pa venčeslav senekovič, dipl. inž. pridobitve: ureditev središča jakoba –krožišče, asfaltiranje cest spodnji jakobski dol-kušernik, nogometno igrišče-trojner, ornik-platajs, počenik-šomat. dokončanje mestnega vodovoda. anton matečko (2006-2010) , predsednik krajevne skupnosti jakobski dol. po poklicu je zidar, stanuje na sp. hlapju 5. občina je bila občina pesnica in njen župan venčeslav senekovič, dipl. inž. tajnik je bil do leta 2007 peter ropič in nato dušan janežič. pridobitve: zgrajen je bil otroški vrtec, zgrajena je bila »garderoba« ob nogometnem igrišču, podzemeljsko napeljan širokopasovni internet (leta 2009) ,postavljen oddajnik za brezžično telefonijo na slateniku, narejena fasada gasilskega doma, kupljen novi gasilski avtomobil s cisterno, obnovljena je bila kulturna dvorana, postavljen autarski stol, pritrjena spominska plošča cesarja probusa, pritrjena plošča žrtvi čarovniških procesov. asfaltirane so bile naslednje ceste: drankovec, fras-polančič, kacijan-žerjav, žmavc-soko, vrh spodnjega jakobskega dola-ivan senekovič. v središču jakoba je bil zamenjan asfalt in urejeni pločniki do haringa. urejena je bila cesta na pokopališču. odpravljena je bila škoda na cestah po plazovih. v jakobu je uspelo obdržati zdravnika. gorazd žmavc (2010-),predsednik krajevne skupnosti jakobski dol. po poklicu je vodovodni inštalater z lastnim podjetjem in gostilno v prvi stavbi vzhodno od cerkve. stanuje na ročici 41. iz zgodovine p osvetilo vsem zborom in pevcem b erta čobal javornik k atera pesem je najlepša? tista, ki jo ob zibeli mati otroku prepeva. katera najbolj prijazna? tista, ki jo prepeva družina. katera najbolj goreča? tista, ki jo fant prepeva dekletu. katera pesem je najbolj skrivnostna? to je odmev, ki se v gori oglaša. katera najbolj žalostna? tista v zadnje slovo, ob grobu zapeta. in katera pesem ni nikoli izpeta? to je tista, ki iz roda v rod potuje. to je dediščina …naših prednikov, dediščina… našim zanamcem. in kaj je pesem? pesem je luč, pesem je ključ. je odmev in odsev duše ljubeče. pesem je vera, ki upanje daje. ljubezen, nikoli izpeta, ostaja v duši nemirni. avtor prispevka je nanizal lastna videnja in orisal pogled na zgodovino kraja v luči vodilnih krajevnih mož. ti so imeli izjemno vlogo in vsak v svojem obdobju poskušali narediti čim več za skupno dobro krajanov. v pričujočem prispevku ni podrobneje navajal in analiziral podatkov o vlogi širše lokalne skupnosti -torej občine pri zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje nalog in projektov ks v zadnjih dveh desetletjih. brez tega denarja tako vidnih uspehov ks jakobski dol seveda ne bi bilo. uredništvo novic občine pesnica40 k ultura o b dnevu žena smo v organizaciji oš pesnica in njenega ravnatelja andija brliča v prostorih štajerskega tehnološkega parka pesnica organizirali glasbeni dogodek. drage učiteljice, zaposlene dame, ostalo občinstvo in ekipa štajerskega tehnološkega parka smo skupaj prisluhnili čudovitim zimzelenim opernim, sicilijanskim in drugim italijanskim napevom, ki jih je zapel akademski glasbeni solist in muzikoterapevt mag. kian de bonaldi ob klavirski in harmonikarski spremljavi ivana ferčiča. del programa je predstavila tudi mlada vokalistka, včasih balerina nika gorič, ki zdaj pridno študira v avstriji. program je spretno povezoval ravnatelj andi brlič, ki nam je zaupal, da je v vlogi moderatorja zelo užival. glasba je človekova kulturna potreba v vseh časih. izraža njegovo željo po oblikovanem zvočnem okolju, zvočni komunikaciji in ustvarjalnosti. s svojo univerzalno govorico je zakladnica obče kulture, njene vrednote pa so nenadomestljiv dokaz kulturne samobitnosti. glasba je oblika komunikacije, ki vpliva na občutja, misli in delovanje, stik z njenimi vrednotami je osnova za razumevanje glasbenih pojavov in pojmov. interdisciplinarne povezave glasbe z drugimi področji omogočajo široko razgledanost na različnih umetniških in znanstvenih področjih. glasbena inteligenca kot ena izmed lastnosti človeškega uma je pomembna za glasbeni razvoj, v povezavi z drugimi inteligencami omogoča komunikacijo (tudi) v okviru sodobnih tehnologij. glasba odpira širino kulturnih potreb, ozavešča za umetniške vrednote in ekologijo zvočnega okolja ter razvija kritičnost in estetsko občutljivost. mag kian de bonaldi se je rodil v italiji, na območju, kjer živi slovenska manjšina. glasbo ima v krvi, zanimanje zanjo pa je začel razvijati pri šestih, in sicer pod mentorstvom babice, giovanne schaw, mednarodno priznane pianistke. pri osmih je začel obiskovati glasbeno šolo in se učiti solo petja pod mentorstvom slavnega slovenskega tenorja rajka koritnika, kasneje pa pod spretnim vodstvom ene najbolj priznanih italijanskih primadon lirične glasbe, iris tagliaferro. de bonaldi se tako po razponu, odprtosti in izrazitosti svojega glasu uvršča v carusovo šolo. na londonski akademiji trinity college je diplomiral iz solo petja in nastopanja in specializiral iz glasbene psihologije (muzikoterapija) . ivan ferčič je glasbeno izobraževanje začel na glasbeni šoli v mariboru pri prof. slavku magdiću (harmonika) in prof. narcisu grabarju ter prof. sijavušu gadžijevu (klavir) .leta 2003 je ob zaključku umetniške gimnazije prejel diplomo dr. romana klasinca za izjemne umetniške dosežke in bil sprejet na akademijo za glasbo v ljubljani, kjer je študiral v razredu red. prof. tatjane ognjanovič. prejel je več zlatih plaket, dosegel eno prvo mesto (solfeggio) in štiri druga. marca 2007 je na državnem tekmovanju v disciplini klavir v najvišji starostni kategoriji prejel zlato plaketo in prvo nagrado. z odliko (summa cum laude) je diplomiral maja lani; sedaj nadaljuje podiplomski študij pri red. prof. tatjani ognjanovič. udeležil se je mednarodnih klavirskih šol pri profesorjih a. valdmi, s. gadžijevu, n. floresu, m. hughesu, j. jandu, j. g. jiračku in g. wallischu. javno je nastopal kot solist in v komornih skupinah z obema inštrumentoma po sloveniji, na hrvaškem, v avstriji in italiji ter makedoniji. snemal je tudi za radio slovenija. glasba na tako lep dan, kot je dan žena, omogoča sproščeno komunikacijo, spodbuja samodisciplino, kreativnost, estetsko občutljivost in umetniško izražanje ter sodelovanje v kulturnem življenju. hvala oš pesnica za prijazno organizacijo. glasba odpira širino kulturnih potreb tanja senekovič, vanesa žderić v si nastopajoči d omača gruda b erta čobal javornik o dšel je mlad v svet in čez mnogo, mnogo let n azaj, v domači kraj g a domotožje vabi. začuden zre v svet neznan: »o, kako je vse drugače! « premišljuje ,občuduje p ernico, preljubo vas domačo. široka cesta v svet speljana, z naselji novimi obdana p omlajena, spremenjenja j e podoba kraja. »to moja je podoba raja… « starček šepetaje, poljublja pest d omače grude.41 k ultura č lanice twilring in mažoretne skupine kud-a pernica so se 16. in 17. aprila udeležile xi. odprtega državnega prvenstva mažoretne in twirling zveze slovenije v športni dvorani v logatcu. finale v disciplini baton twirling je potekalo v različnih kategorijah posameznikov, parov in skupin. v soboto so se v finalu pomerili solisti v nižjih nivojih, ki so imeli predtekmovanje že v januarju ter četrtfinale in polfinale v marcu. v finale so se uvrstile tudi twirlerice iz pernice in osvojile odlične uvrstitve. s solo programom je simona krajnc v prvem nivoju zasedla 7. mesto, karin leben se je v kategoriji dance twirl junior drugi nivo uvrstila na 5. mesto, srebrno medaljo pa je osvojila sara majer v kategoriji dance twirl senior tretji nivo. drugi dan prvenstva sta v logatcu potekali tekmovanje skupin in tekmovanje višjih nivojev. pernico je zastopala skupina kadetinj, ki je pričela trenirati šele oktobra lani. s koreografijo na glasbo waka, waka so med velikimi kadetskimi skupinami osvojile 7. mesto. tekmovale so tudi v kategoriji osnove korakanja in osvojile 3 zlate, 4 srebrne, 3 bronaste paličice in priznanje. za mlade twirlerice je to dober rezultat in velika spodbuda za nadaljnje treninge. za tiste, ki twirleric in mažoretk iz pernice še ne poznate, naj jih na kratko predstavimo: prva perniška mažoretna skupina je pod vodstvom emice raner vadila že leta 1997. veliko nastopov so opravile z godbo neuvirtovi štajerci. leta 2002 je na povabilo predsednice kud pernica začela skupino trenirati anita omerzu. dekleta so pridno vadila, skupina se je iz leta v leto širila ter poleg mažoretnih koreografij vadila tudi twirling. zato so se včlanila v mažoretno in twirling zvezo slovenije in od leta 2006 se redno udeležujejo državnih prvenstev. njihova najboljša rezultata sta prvo mesto med skupinami in prvo mesto v dance twirl programu v prvem nivoju, ki ga je dosegla karin leben. nastopajo na različnih prireditvah v domačem kraju in okolici. v letošnjem šolskem letu je na pobudo staršev nastala še mlajša skupina -twirling in mažoretna skupina kadetinj. dekleta trenirajo enkrat na teden, njihov nastop pa boste lahko videli tudi ob krajevnem prazniku ks pernica v nedeljo, 17. julija, ko se bodo predstavile z mažoretnim programom. vljudno vabljeni! twirlerice iz pernice uspešne na državnem prvenstvu v logatcu k aj je človek na tem svetu t erezija lubej k aj je človek na tem svetu, si bi mislil kdo lahko, takšen si kot dežna kaplja, ki rosi z neba lahno. nosijo se nekateri, kakor grofje bi bili, zopet drugi so pohlevni k akor majhne ovčke tri. na svetu ena je pravica, ki zgodi se le enkrat, umreti vsakdo enkrat mora, naj bo reven al’ bogat.42 z godovina kulturne dejavnosti v jarenini m irko lorber in metka perdan k ultura v soboto, 21. maja, ob 19. uri je kulturno-umetniško društvo kajuh jarenina s kulturno prireditvijo v dvorani gasilskega doma proslavilo 65 let svojega obstoja. bogat kulturni program so sestavili številni nastopajoči: mala pihalna godba neuvirtovi štajerci, mladinski pevski zbor osnovne šole jarenina, nadobudni glasbenici jana neuvirt in katja vajngerl, plesalec kristjan grobelnik matekovič s soplesalko laro volpe, mešani pevski zbor kud kajuh jarenina in vokalna skupina mavrica. prireditev je pospremil pozdravni govor župana venčeslava senekoviča, ki je društvu ob visokem jubileju izrazil čestitke, pohvalil izjemno pot kulturnega delovanja v jarenini in dobro sodelovanje društva in občine. temu nagovoru je sledil slavnostni govor brede varl, dobitnice zlate plakete javnega sklada rs za kulturne dejavnosti, ki je udeležence nagovorila o pomenu kulturne dejavnosti in kulturnih udejstvovanj v sodobnem času. ob zaključku je spregovoril še predsednik kulturno-umetniškega društva kajuh jarenina mirko lorber, v govoru je na kratko strnil bogato zgodovino kulturne dejavnosti v kraju. seveda prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati brez spretne povezovalke programa darinke čobec. kulturnemu programu je sledila podelitev spominskih plaket kulturno-umetniškega društva jarenina za uspešno in dolgoletno sodelovanje in pomoč društvu. dobitniki spominskih plaket so bili: občina pesnica, zveza kulturnih društev občin kungota, pesnica in šentilj, osnovna šola in vrtec jarenina, prostovoljno gasilsko društvo jarenina, krajevna skupnost jarenina, turistično društvo ovtar jarenina, rdeči križ jarenina, društvo upokojencev jarenina, župnijski urad jarenina, dom starejših idila, mala pihalna godba neuvirtovi štajerci, dveri pax, ivana richter, vida kurnik, sabrina hudales, maja patty, marjeta krajnc, zinka grobelnik in suzana grobelnik. prireditev se je nadaljevala v osnovni šoli jarenina s pogostitvijo in prijetnim druženjem krajanov še dolgo v večer. ponovno smo dokazali, da gresta kulturna dejavnost in druženje sokrajanov z roko v roki, in prav zato se nam v kraju ni treba bati za prihodnost ustvarjanja na kulturnem področju. naj ob častitljivem 65. jubileju kulturno-umetniškega društva jarenina namenimo nekaj besed še zgodovini kulturne dejavnosti v kraju s kratkim sprehodom v preteklost. kulturna dejavnost v jarenini ima dolgo in bogato kulturno tradicijo. prvi pisni viri časnika slovenski gospodar datirajo v davno leto 1890, a o kulturni dejavnosti v jarenini lahko z gotovostjo govorimo že mnogo prej. leta 1890 zapis v omenjenem časniku priča o društveni veselici kmečkega bralnega društva jarenina v kocbekovi gostilni, na kateri naj bi bila uprizorjena »izvirna gluma v enem dejanju kje je meja« avtorja josipa ogrinca, ki pa zaradi bolezni igralca ni bila udejanjena. zanesljivo pa je bila prva igra v jarenini odigrana 8. februarja 1891. tega dne je kmečko bralno društvo v cvilakovi gostilni priredilo veselico, obogateno z govori, petjem, tombolo in narodnostno enodejanko josipa vošnjaka s prizori iz kmečkega življenja svoji k svojim. prvi občni zbor kmečkega bralnega društva je bil leta 1898. tako se je kulturna dejavnost v jarenini začela, prireditve pa si je ogledalo tudi do 800 ljudi, seveda na prostem med šolo in cerkvijo. obiskovalci so prihajali celo iz sosednjih krajev. vse do leta 1917 so v jarenini potekale številne kulturne aktivnosti in dramska dejavnost je bila v razcvetu. prva svetovna vojna je nekoliko ohromila delovanje večine društev v jarenini, a že leto 1918 je s koncem vojne prineslo v jarenino novo narodno spevoigro kovačev študent, v katero je bilo vpleteno več narodnih pesmi. tudi naslednja leta so jareninski kulturni zanesenjaki popestrili z bogatim kulturnim in predvsem dramskim programom. leta 1929 je jarenina dobila svojo prvo dvorano. vse nadaljnje igre, ki so se vrstile druga za drugo do leta 1941, so bile uprizorjene na odru nove dvorane. s pričetkom druge svetovne vojne leta 1941 pa sta bili slovenska beseda in slovenska pesem kruto prekinjeni. a že kmalu po p rihodu osvoboditeljev in po koncu štiriletnega obdobja nemškega pritiska so jareninčani obnovili svoje dotedanje aktivno kulturno-prosvetno delo in že kmalu pričeli študirati nove igre. obnovili so kulturni dom, postavili novi oder in kulise ter že v začetku leta 1946 uprizorili igro micki je treba moža. s tem dogodkom se je ponovno razmahnilo kulturno-prosvetno delo v jarenini in istega leta je nastalo društvo zveza mladine slovenije tudi v jarenini, naš kud kajuh jarenina. v obnovljeni dvorani stare zgradbe na naslovu jareninski dol 17 so se začele druga za drugo vrstiti številne kulturne prireditve, proslave tedanjega časa z bogatimi sporedi in skoraj vedno je bila 65 let kud kajuh jarenina m etka perdan43 d vorana nabito polna. zgodilo se je celo, da je veliko obiskovalcev ostalo pred vrati, zlasti ob uprizoritvah iger, in predstavo je bilo treba ponoviti dva-ali trikrat. na občnem zboru leta 1951 je bil za predsednika društva izvoljen božo zorko, tedanji šolski upravitelj. že leta 1953 je predsedstvo prevzel novi upravitelj –ravnatelj danilo verdel. v letih njegovega predsedovanja so zaživele številne sekcije: dramska, pevska, folklorna in lutkovna, godba, ljudska knjižnica, ljudska univerza, celo baletna skupina. kulturna dejavnost v tistem času je bila zelo razgibana, tudi do pet dramskih del v eni sezoni, in pesem, naša slovenska pesem, je tako lepo zvenela. moški in ženski pevski zbor sta odlično delovala vrsto let in utihnila s smrtjo danila verdela leta 1972. nova predsednica kud-a je postala marija bole, predmetna učiteljica, in pričeli so se vrstiti številni literarni večeri. pesniki in pisatelji, med njimi janez švajncer, slavko jug, nada gaborovič in seveda naša ljudska pesnica ančka šumenjak, so bili naši stalni gostje. leta 1984 je predsedstvo prevzela ivanka richter, učiteljica, ki ima za seboj najdaljši predsedniški staž, vse do leta 2007, celih 23 let. v tem času je zaživela pesem. leta 1986 je bil ustanovljen mešani pevski zbor pod taktirko zborovodje franja trnovška. pevski zbor je že naslednje leto imel letni koncert, istega leta pa je večina članov mešanega pevskega zbora sodelovala pri snemanju filma moj oče, socialistični kulak. zbor je vsako leto nizal koncerte in tudi nastopal na reviji pevskih zborov občin kungota, pesnica in šentilj. najlepše, kaj lahko pevec doživi, pa je gotovo zapeti na taboru v šentvidu pri stični. si predstavljate, kako zapoje osem tisoč pevcev naenkrat našo lepo slovensko narodno, ko zazveni slovenski ponos, po katerem je stična znana tudi preko naših meja že več kot štiri desetletja? ta nepopisni občutek so več let zapored doživljali naši pevci na letnih srečanjih v stični. v letu 1995 je kraj dobil kar nekaj sredstev za gradnjo kulturnega doma. skupaj z gasilci so denar namenili za ureditev dvorane v gasilskem domu, kjer so se v nadaljnjih letih zvrstile številne kulturne prireditve. v tem času ni pel le mešani pevski zbor, ampak tudi fantje izpod vaške lipe, ki jih je zbral domačin mirko kurnik leta 1996, vodila pa jih je (takrat še dijakinja glasbene in baletne šole maribor) tamara krajnc. iz njih sta kasneje nastali dve manjši skupini. leta 2001 so se na glasbeno nebo povzpeli danes že dobro znana vokalna skupina mavrica, ki jo vodi domačin branko krajnc, in jareninski fantje, ki jih vodi domačin mirko kurnik. kulturno-umetniško društvo jarenina je sodelovalo na vseh večjih prireditvah v jarenini: ob nastopu avsenikov ob njihovi 30-letnici (1983) , ob srečanju pihalnih orkestrov v jarenini (1984) , ob otvoritvi drugega prizidka šole (1986) ,ob 850-letnici jarenine (1989) ,na večerovem pikniku (1992) ,ob otvoritvi telovadnice (1994) ,na slovensko-avstrijskem posvetu o biomasi (1994) , ob snemanju javne oddaje za radio slovenske gorice (1995) ,ob snemanju reportaže za tv slovenija jarenina v novi preobleki (1996) ,na reviji pevskih zborov občin kungota, pesnica in šentilj, kjer je nastopilo 12 zborov in glasbenih skupin (1996) ,pri organizaciji družabnih večerov ob praznovanju dneva žena, s kulturnim sporedom, šaljivimi igrami, tekmovanji in srečelovom. ob koncu leta 2007 je predsedstvo društva prevzel sedanji predsednik mirko lorber. zadal si je nalogo, da nadaljuje bogato kulturno tradicijo kraja. ponovno je zaživela dramska dejavnost mladih. v režiji rosvite pučnik je dramska skupina kiks uprizorila nordkap sonje votolen in požela uspeh. ponovno je po letu premora (2006/ 2007) zaživel mešani pevski zbor, še naprej pa deluje tudi vokalna skupina mavrica, jareninski fantje pa so postali samostojno društvo. leta 2010 je bila ustanovljena gledališka skupina korenine, ki je nadvse uspešno pričela igralsko turnejo s partljičevo komedijo partnerska poroka v režiji nadobudne režiserke mojce kolarič. lansko jesen so se gledališčniki oddvojili od društva kud kajuh jarenina, postali so samostojno društvo korenine jarenina in zelo uspešno delujejo naprej. najpomembnejše mesto v kulturno-umetniškem društvu kajuh jarenina je zadnjih nekaj deset let zasedal mešani pevski zbor. ob 50. obletnici društva (1996) je slavnostni koncert mešanega pevskega zbora vodil franjo trnovšek. z njim smo preživeli deset prečudovitih let ubranega petja. za njim je tri leta naš pevski zbor vodila valerija nemec, dvajsetletnico zbora pa smo delili z marjano ferk, zborovodkinjo iz maribora, ki ga je vodila sedem let. v oktobru 2007 je mešani pevski zbor prevzela sedanja zborovodkinja klaudija beučar brdnik. pod njenim vodstvom žal ni več tako številen, njegov zven pa je odličen, saj je bil na reviji pevskih zborov 2010 izbran za medobčinsko revijo, kamor se uvrstijo najboljši zbori vseh občinskih revij. vsa ta leta smo se trudili, da kulturno dogajanje v jarenini ne bi bilo zgolj zborovsko obarvano, ampak da bi jareninčankam in jareninčanom ponudili različne kulturne prireditve. tako nam je uspelo izpeljati kar nekaj glasbenih, gledaliških, literarnih in drugih prireditev in njihov obisk je pokazal, da krajane pritegne tovrstno dogajanje v jarenini. leta 2008 smo končno dobili svoj prostor v prvem nadstropju stare šole, na kar mimoidoče ob vhodu opomni tabla z napisom kud kajuh jarenina. dvakrat letno je v njem razstava naših umetnikov, v njem vadijo pevske skupine, do nedavnega so bile tu tudi plesne vaje, v njem se vrstijo predstavitve literarnih umetnikov. prav tako prostori služijo sejam društva in pripravam na prireditve. 20. maja 2011 je društvo preselilo uradni naslov iz jareninskega dola 17 na naslov jareninski dol 15, kjer so sedanji društveni prostori. to je bil kratek sprehod po 65-letni zgodovini bogatega in izjemno ustvarjalnega delovanja kulturno-umetniškega društva jarenina. v tem času se je v društvu zvrstilo mnogo zaslužnih imen, marljivih ustvarjalcev in prijateljev kulture. številni igralci, pevci, plesalci, glasbeniki in literati so našemu kraju dali pečat nepozabnih in doživetih ur napete igre, ubranega petja, uglajenega plesa, vesele glasbe in umirjenih recitalov. na tem mestu gre zahvala prav vsem, katerih imena so ali niso bila omenjena, vsem, ki so društvu namenili svoj dragoceni čas in s tem bogatili nas krajane, še bolj pa svojo dušo. veseli nas, da se je ob počastitvi 65. obletnice kulturno-umetniškega društva kajuh jarenina zbralo mnogo obiskovalcev, ki so bili priča, da v našem kraju kultura ni zamrla. kaj nam prinaša prihodnost, ne vemo, a ob takih ljudeh, kot jih premore naša jarenina, se za kulturno dejavnost v kraju ni bati. hvala za nazaj in povabilo vsem ljubiteljem kulture, da še naprej vzdržujejo ali pričnejo na novo izkoriščati svoje dragocene talente! kultura44 z a marjano cmager z ročice smo jakobčani že takrat, ko je še gulila šolske klopi, vedeli, da ima izjemno roko za risanje. o njenih talentih na področju fotografije in pesnikovanja pa smo izvedeli šele pred nekaj leti. s svojimi fotografijami je na različnih natečajih osvojila kar nekaj spoštovanja vrednih nagrad in priznanj, lansko pomlad pa je v samozaložbi izdala svojo prvo knjigo pesmi. o vzgibih, ki jo pripravijo do tega, da prime za pero, marjana takole razmišlja. »v svojih pesmih se ne ukvarjam z velikimi problemi tega sveta in časa, v katerem živimo, zanimajo pa me posledice njihovega vpliva na naše življenje in usodo. navdih za moje pisanje so čisto vsakdanji dogodki in življenjske situacije, v katerih se znajdemo preprosti ljudje. misli in občutki, ki se mi ob tem porajajo, dobesedno privrejo iz moje notranjosti. moje pesmi so preproste, takšne, kot sem jaz sama, in zato tistih, ki so jim namenjene, tudi nimam namena obremenjevati z razglabljanjem o tem, kaj sem pravzaprav hotela povedati, pač pa poskušam bralca po svojih močeh pritegniti vsaj k razmišljanju o nekem problemu, če že drugega ne. pišem o tem, kar občutim v določenem trenutku, o tem, kar vidim tukaj in zdaj, o življenju in minljivosti, dobrem in zlem, ki nas obdajata, o slutnjah prihodnosti, o naravi, ki smo jo pripeljali na rob ekološke katastrofe. največ mojih pesmi govori o naravi, takšni, kot jo vidim v kateremkoli letnem času z našega dvorišča, saj se v njej kar same ponujajo prispodobe in vzporednice s človeškim življenjem. pišem tudi o rečeh, kot so nepoštenost, krivice, zaničevanje, obrekovanje, brezobzirnost, s katerimi se le stežka sprijaznim ali pa tega nikakor ne morem. pišem lahko o tem, kar čutim in po čemer hrepenim, o tem, kar sem izgubila in o čemer sanjam. ne morem pa pisati o tem, kar imam. bolj ko je nekaj oddaljeno in nedosegljivo, večje je neizpolnjeno hrepenenje. ljubezenskih pesmi ne pišem. eno samo imam, ki pa je preveč osebna in samo moja. nasploh mislim, da globoko občuteno ljubezensko pesem lahko napiše le nekdo, ki mu je v iskanju ljubezni njegova druga polovica nedosegljiva. v zadnjem letu sem poleg osebnoizpovednih napisala kar nekaj priložnostnih pesmi, nastalo pa je tudi nekaj takšnih, ki bi bile primerne za uglasbitev. papir je odličen pripomoček. nanj lahko izliješ vso svojo jezo, bes, žalost, obup, mu zaupaš svoja najgloblja čustva in najbolj skrite misli, seveda če zapisano shraniš samo zase. če pa se želiš predstaviti javnosti, kaj kmalu uvidiš, da vse pač ni primerno za objavo. svoje pesmi sem doslej objavljala v novicah občine pesnica, likus-u, zrelem klasju, kmečkem glasu, glasilu in pesniški zbirki zveze kmetic slovenije, domačih novicah občine lenart, skritih talentih iz sv. trojice, predstavljene pa so bile tudi na različnih javnih prireditvah: druženje hrane in vina v jakobskem dolu, ob svetovnem dnevu kmetic, ob 20. obletnici zveze kmetic slovenije. v letih mojega pesnikovanja se je nabralo lepo število pesmi, s tem pa je tudi rasla želja po izdaji pesniške zbirke. sprva neizvedljiv projekt je ob podpori moje družine postal še kako izvedljiv. moja prva knjiga pesmi, ki sem jo poimenovala v podobi reke, je luč sveta zagledala 19. maja lani. izdala sem jo v samozaložbi, sama pa sem poskrbela tudi za likovno opremo knjige. na prvo javno predstavitev moje knjige pesmi so me prijazno povabili iz knjižnice v lenartu, v domačem kraju pa so na slovesnosti ob svetovnem dnevu kmetic predstavitev organizirale članice društva kmečkih žena jakob. predstavitev v jakobskem gasilskem domu sem popestrila z razstavo ilustracij, ki sem jih uporabila pri likovni opremi knjige, ter s slikami in fotografijami, s katerimi sem sodelovala na različnih natečajih. zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je izšla moja prva knjiga pesmi. razmišljam pa seveda že o drugi … za konec naj povem, da sem na izdano knjigo svojih pesmi, katere izvodi so v osmih največjih slovenskih knjižnicah pa tudi v knjižnici v trstu in v celovcu, resnično ponosna. « ob izidu prve pesniške zbirke marjane cmager v podobi reke m etka bračko k ultura45 z verzom iz prešernovih poezij nas je na medobčinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku nagovoril slavnostni govornik andrej koren, predsednik zveze kulturnih društev občin kungota, pesnica, šentilj. prazniku in slovenski kulturi smo se tokrat poklonili 4. februarja 2011 v dvorani prosvetnega doma šentilj. gostitelj letošnje proslave je bil edvard čagran, župan občine šentilj. v pozdravnem nagovoru je poudaril uspešno sodelovanje vseh treh občin, ki se izkazuje v večanju števila društev, skupin in posameznikov na področju ljubiteljske kulture. obiskovalcem je izrekel dobrodošlico in čestital letošnjim dobitnikom priznanja zveze kulturnih društev kungota, pesnica, šentilj. da se vsa tri vodstva lokalnih skupnosti zavedajo pomembnosti ohranjanja ljubiteljske kulturne dejavnosti, sta s svojo prisotnostjo potrdila tudi venčeslav senekovič, župan občine pesnica, in kungoški župan igor stropnik. priznanje zveze kulturnih društev za leto 2010 za dolgoletno delo v ljubiteljski kulturni dejavnosti so prejeli marjetka krajnc iz kulturno-umetniškega društva kajuh jarenina, majda trampuš iz društva za kulturo, šport in turizem jurij, jelka veit iz osnovne šole sladki vrh in peter pečenik iz pihalnega orkestra občine šentilj. s priznanjem za enkratni dosežek, nastop na državni ravni preglednih srečanj javnega sklada republike slovenije za kulturne dejavnosti, pa so bili nagrajeni plesna skupina kristalček osnovne šole kungota, podružnice spodnja kungota, lutkovni krožek osnovne šole jarenina in plesna skupina sončki osnovne šole kungota, podružnice svečina. podelitev priznanja naštetim otroškim skupinam potrjuje razmišljanje slavnostnega govornika o kulturni vzgoji, vzgoji kakovostnih najmlajših kulturnih ustvarjalcev in s tem zahtevnega odraslega občinstva. proslavljanje praznika slovenske kulture je z glasbeno dobrodošlico oplemenitil pihalni orkester občine šentilj paloma ceršak pod taktirko janeza kopšeta. himno je zapel jernej luketič s konservatorija za glasbo in balet maribor. da je bila pred desetletjem ustanovljeni dislocirani oddelek mariborskega konservatorija za glasbo in balet v šentilju modra in jasnovidna poteza, pa so v svoji glasbeni predstavitvi dokazali njegovi učenci z vodjo branko janc radmilovič. seme, ki ti zasejal si ga, že gre v klasje veselo v ida koren k ultura k ulturni praznik –dobitniki priznanj zveze za leto 2010 p oslušam utrip ti srca betka žel v objemu tvojem vse ure so lepe, lepe kot pomladna so jutra, ko rosa napaja cvetove dehteče in sonček jih boža na lističe speče. v objemu tvojem vse ure so lepe, pozabim na vse in mislim le na tebe, poslušam utrip ti srca in štejem udarce, ker vem, da bije le za mene tvoje srce.46 k ultura ž e sedmo leto pri zvezi kulturnih društev kungota, pesnica, šentilj v pesnici deluje študijski krožek spretni prsti podeželja. ta oblika vseživljenjskega učenja odraslih je projekt učenja, ustvarjanja in kvalitetnega preživljanje prostega časa, ki ga sofinancira ministrstvo rs za šolstvo in šport. krožka se udeležuje 23 občank, nekaj je upokojenk, kmetic, nekaj je še zaposlenih, v njem sta tudi dve študentki. zberemo se enkrat tedensko, takrat delamo in se učimo dve do tri ure. krožek traja od septembra do konca junija, ko svoje delo in ustvarjanje predstavimo na pregledni razstavi, ki bo tudi letos ob krajevnem in občinskem prazniku v pesnici pri mariboru. na začetku krožka naredimo načrt, kaj vse bi se rade naučile. tako smo začele šivati vez richelieu in narodne motive v polnem vezu. izdelovale smo tudi veliko lepega nakita iz različnih materialov. pred velikonočnimi prazniki smo v različnih tehnikah okraševale pirhe in izdelovale voščilnice. utrjujemo tudi znanje iz preteklih let, klekljamo in izdelujemo uporabne predmete iz koruznega ličja. da je naše delo prijetnejše, skupaj praznujemo rojstne dneve. vsako leto se tudi odpravimo na izlet. v začetku septembra smo bile v botaničnem vrtu tal 2000, na ptuju smo si ogledale muzej in mestno jedro, obiskale smo eno najlepših cerkva -marijino cerkev na ptujski gori. na različnih delavnicah sodelujemo z osnovno šolo pesnica. tudi letos smo v začetku junija sodelovale na srečanju otrok na meji špičnik 2011, ki ga vsako leto organizirata javni sklad rs za kulturne dejavnosti, območna izpostava pesnica in zveza kulturnih društev kungota, pesnica, šentilj. vabimo vas, da obiščete spletno stran spretnih prstov podeželja pesnica. o delu študijskega krožka spretni prsti podeželja m arija erakovič d ruštvo štibl v _društvu štibl na kmetiji eder imamo zbranih več kot 1500 eksponatov starih strojev, orodij in drugih predmetov z naše kmetije in z območja slovenskih goric. če imate doma kak star predmet -eksponat iz preteklosti in ga želite podariti ali razstaviti v naših prostorih, nam to sporočite po telefonu 041/ 722-012 (zdravko eder) ali po elektronski pošti stibl. eder@ gmail. com. zakaj življenje biča nas betka žel d anes si srečen kakor malokdo, jutri morda nesrečen, kakor mnogi so. zakaj življenje nas biča tako, kdo lahko pove mi, kdo? že pradedje so srečni in nesrečni bili, zakaj sedaj moramo biti še mi? preteklo je že sto in sto let, pa še vedno ne moremo samo v sreči živet’ . vse to, kar lepo je bilo, vrnilo nikdar se več ne bo, zmeraj prihaja le novi čas, ki vedno nosi drug obraz. zato uživaj sedaj, veseli se, saj nič ne veš, kaj jutri čaka te, morda zopet sreče poln dan, morda imel skrbi boš ali srce polno ran.47 k ultura p rireditev je bila organizirana v nedeljo, 27. marca, ob 15. uri v telovadnici osnovne šole jakobski dol. dobrodelni koncert smo pripravili: kulturno-umetniško društvo petra goloba jakobski dol, osnovna šola jakobski dol, turistično-vinogradniško društvo jakobski dol, kulturno društvo ivana cankarja jurovski dol, kulturno-umetniško društvo kajuh jarenina, javni sklad za kulturne dejavnosti, izpostava pesnica in rdeči križ slovenije, območna izpostava maribor. povezali smo se zato, da bi pomagali damjani tinče, rojeni 7. 9. 1978, ki živi v spodnjem jakobskem dolu in ima sina, ki obiskuje oš jakobski dol. damjana je bila leta 2004 hudo poškodovana v prometni nesreči, od takrat je paralizirana od pasu navzdol. lani so ji v xcell centru v düsseldorfu opravili presaditev matičnih celic v hrbtenjačo. ta poseg v znesku okoli 8000 evrov je skoraj v celoti plačala sama. po njem se ji je stanje izboljšalo. denar za ponovni poseg mora zbrati sama, ker ji ga zdravstveno zavarovanje ne omogoča. dandanes življenje niti ljudem, ki hodijo, ni lahko, kaj šele mamici, ženi, gospodinji invalidki, zato smo se odločili, da bomo v času, ko praznujemo materinski dan, izvedli dobrodelni koncert in zbrana sredstva namenili za damjanin ponovni zdravstveni poseg. povezali smo se z območnim združenjem rdečega križa in g. kovačičem, ki nam je pomagal pri organizaciji in izvedbi akcije zbiranja denarja in pri oglaševanju. uspelo nam je pridobiti donacijsko številko za oglaševanje in donacijska sredstva v času dobrodelnega koncerta in tudi kasneje. z ravnateljem oš jakobski dol smo se dogovorili o najemu telovadnice, pripravi stolov, odra, ozvočenju in namestitvi stolov ter skromni pogostitvi nastopajočih. prijazne učiteljice so izdelale sceno. k sodelovanju smo povabili turistično-vinogradniško društvo jakob, jskd, izpostava pesnica in se dogovorili, da bomo povabili ravnatelje vseh sosednjih šol, preko njih pa razdelili letake po osnovnih šolah od šentilja do lenarta. posebej smo prosili za sodelovanje podjetnike in tiste, ki želijo promovirati svoje dejavnosti. župana občine pesnica venčeslava senekoviča smo prosili, da je o prireditvi seznanil župane iz sosednjih občin vabilo je veljalo vsem ljudem dobre volje. na dan prireditve je obiskovalce pred osnovno šolo pričakal pihalni orkester mol iz lenarta in povečal pričakovanje. za začetek so nas razveselili otroci iz oš jakobski dol, navdušili plesalci folklorne skupine turistično-vinogradniškega društva jakobski dol in folklorna skupina vrisk iz apač. s pesmijo so prispevali k dobri misli komorna skupina zvon, jurovski oktet, mavrica, kud kajuh jarenina, mešani pevski zbor jarenina. še posebno smo ploskali ansamblu naveza, nadobudnima glasbenikoma barbari in martinu jehart, doma blizu slovenj gradca, za konec smo prihranili nadvse zabavne glasbenike iz benedikta, skupino klapovuhi. prireditev je povezovala izjemna kulturna sodelavka darinka čobec. jakobska osnovna šola je bila skoraj premajhna za vse, ki so se nam pridružili na tej dobrodelni prireditvi, vzdušje v dvorani in tudi odzivi po prireditvi so bili izjemno pozitivni. dokazali smo, da lahko s sodelovanjem in dobro voljo veliko dosežemo. prepričani smo, da smo z dobrodelnim koncertom pomagali damjani tinče, kajti vsa naša prizadevanja, dobre misli in želje, vsi nastopajoči in publika, vsi poslušalci in bralci, ki smo bili in bomo z njo, vse to ji bo dobro delo. in če smo zbrali dovolj sredstev za zdravniški poseg, ji bo to prav gotovo olajšalo gibanje in življenje. obenem smo s to prireditvijo promovirali naš kraj, naše ljudi, našo dobro voljo in s tem postali bolj prepoznavni v naši deželici. naš moto je bil delati dobro je dobro! dobrodelni koncert da bi mamica spet hodila n ada svetina48 k omorna skupina zvon je na predvečer slovenskega kulturnega praznika pripravila jubilejni koncert ob 20-letnic svojega delovanja. prireditev je bila izvedena 7. februarja ob 18. uri v telovadnici osnovne šole jakobski dol pod okriljem kulturno-umetniškega društva petra goloba in z veliko pomočjo ravnatelja in sodelavcev osnovne šole. vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji, izvedbi in z donacijami, se iskreno zahvaljujemo. program je povezovala darinka čobec, izvrstna voditeljica prireditev, radijska moderatorka, izjemna ljubiteljica kulture, ki jo odlikuje iskrivost živega kulturnega nastopanja, kar je ponovno dokazala ta večer. koncert so poleg komorne skupine zvon oblikovali še svečinski nonet kud jožeta stupnika, mešani cerkveni pevski zbor sv. jakob in učenci osnovne šole jakobski dol. začetki delovanja skupine segajo v leto 1978, ko se je med mladimi pevci cerkvenega pevskega zbora porodila misel, da bi prepevali tudi ljudske pesmi. oktet zvon je že naslednje leto na prireditvi pokaži, kaj znaš v jakobu dosegel prvo mesto. še so prepevali, toda ob odhodu fantov na služenje vojaškega roka je za nekaj let pevska skupina prenehala delovati. po premoru so se leta 1991 spet organizirali, povabili pevce iz cerkvenega zbora in tako letos dočakali 20 let uspešnega druženja in izjemno kvalitetnega petja pod vodstvom stanka roškarja. pevci s svojim ubranim petjem razveseljujejo na vseh krajevnih prireditvah, uspešno sodelujejo na območnih revijah javnega sklada rs za kulturne dejavnosti, dekanijskih zborov, vsako leto sodelujejo na zvonariadi, srečanju pevskih zborov in malih vokalnih skupin, ki imajo svoje ime posvečeno zvonu, eno tako srečanje so uspešno izvedli kot gostitelji tudi v jakobu leta 2004. nastopili so na prireditvi štajerska poje na vurberku, v pesnici pri mariboru vsako leto nastopajo na srečanju moških pevskih skupin na temo slovenske napitnice in podoknice. s primernim pevskim repertoarjem so k večnemu počitku pospremili večino jakobčanov na domačem pokopališču, velikokrat so bili povabljeni tudi drugam. za svoje prizadevno delo s komorno skupino zvon je njen umetniški vodja stanko roškar prejel najvišje priznanje zveze kulturnih društev občin kungota, pesnica in šentilj. v vseh teh letih je komorna skupina zvon postala nenadomestljiv del kulture domačega kraja. cenimo in spoštujemo njena prizadevanja za ohranjanje pevskega izročila v jakobskem dolu. na jubilejnem koncertu so posameznim pevcem podelili bronaste, srebrne in zlate gallusove značke, ki jih javni sklad rs za kulturne dejavnosti podeljuje za večletno delovanje v ljubiteljski kulturni dejavnosti. med prvimi jim je čestital venčeslav senekovič, župan občine pesnica. vsi, ki smo poslušali dobro izbran repertoar pesmi, smo neskončno uživali v nadvse ubranem petju naših pevcev, kajti pripravili so nam vrhunski glasbeni užitek. iz srca jim vsi želimo dobrega zdravja, da nas bodo njihove pesmi razveseljevale še mnogo let. jubilanti so se izkazali tudi kot odlični gostitelji, saj so ob koncu pripravili pogostitev, postregli so odlična vina s teh jakobskih gričev. in kako se ne bi družili še dolgo v noč, saj so v družabnem delu raztegnili meh kar štirje domači mladi harmonikarji. pevci tudi spomladi niso počivali -posneli so zgoščenko, ki jo bodo predstavili širšemu občinstvu v petek, 22. julija, zvečer na parkirišču gostilne žmavc v okviru prireditev ob krajevnem prazniku. vabimo vse, ki bi radi slišali, kako lepo pojejo naši spoštovani pevci, da se nam pridružite in s tem počastite izjemne pevce komorne skupine zvon. jubilejni koncert komorne skupine zvon n ada svetina k ultura49 n a družinski kmetiji protner v dragučovi je 24. maja radio slovenske gorice posnel oddajo večer na vasi. v njej so namenili veliko poudarka starim običajem, domači pesmi in glasbi, ni pa manjkalo niti zanimivih sogovornikov in še česa. oddaja večer na vasi gostuje iz meseca v mesec v drugi občini. tokrat smo jo gostili v občini pesnica, natančneje v naselju dragučova v krajevni skupnosti pernica. za poslušalce in poslušalke radia, ki še niso poznali življenja, ljudskega izročila, kulture ter običajev in navad prebivalcev dragučove, so se ti predstavili v omenjeni oddaji. bojan protner, gostitelj in gospodar lepo urejene družinsko-turistične kmetije, ki jo mnogi poznajo, je slikovito opisal družino in desetletja dela generacij, ki so ustvarjale to, kar sedaj imajo, in kar lahko ponudijo obiskovalcem. orali so ledino na področju turizma na kmetih, obdelujejo 6 ha vinogradov, 1 ha sadovnjaka, 3 ha njiv, v ogradi na travnatem svetu imajo damjake in v kleteh vrhunsko vino. župan občine pesnica venčeslav senekovič je orisal življenje na svoji kmetiji ter stare običaje in navade, kot jih pozna. meni, da je v občini še kar nekaj priložnosti za takšna srečanja v domačem okolju in da jih je treba ohranjati. obžaluje, da mu županovanje vzame preveč časa, da bi večkrat poprijel za kakšno kmečko orodje. peter kranvogel, kmečki človek, ki dobro pozna sodobno kmetovanje, navade in običaje sedaj in v preteklosti in se prav tako zavzema za kmeta in njegove pravice, je predstavil sedanji vsestransko težak položaj slovenskega kmeta, ki je posledica slabe organiziranosti kmetov in zelo nenaklonjenega odnosa državne politike do kmetijstva. govoril je tudi o napredku v kmetijstvu (kmetijska tehnika) ,ki je olajšalo delo kmetovalcem. razliko med kmetovanjem danes in tistim v času njegovih staršev in dedkov dobro pozna, saj je generacija, ki je živela, kot sam pravi, od petrolejke do računalnika ali od konja do traktorja. obudil je spomin na ličkanje koruze, na množico ljudi, ki so ročno spravljali seno, na žetev in mlatitev žitaric, na delo s konjsko vprego in še na mnoga doživetja iz preteklosti. na koncu je opozoril, da je preveč zagrenjenosti v ljudeh in premalo sonca v srcih. zofija repina, čila osemdesetletna upokojena kmetica, dobro pozna življenje na kmetiji, znana pa je po svoji prisrčnosti, dobri volji in predvsem ustvarjalnosti. piše pesmi, v katerih so njeni spomini in želje. pesmi je posvetila otrokom in vnukom, ne namerava pa jih nameniti širši javnosti, zato jih ne bo izdala v zbirki, a je vseeno prebrala dve pesmi z globokim sporočilom. vlogo in pomen kulture v pernici je predstavila ema raner, ki ima v zadnjih letih vodilno vlogo na kulturnem področju v pernici in preko kulturno-umetniškega društva pernica spodbuja ljudi, da se zavedajo svojih narodnih in kulturnih korenin, da se ne bodo obrnili vase in sčasoma neopazno izginili. društvu pomaga povsod, da s svojo besedo, pesmijo in sliko vedno znova opozarja, da smo slovenci, vendar ne le zato, da bi pokazali svetu, temveč tudi zato, da pokažemo prihodnjim rodovom, kdo smo in od kod izviramo. domača pesem je zazvenela iz grl članov skupin kud-a pernica –peli in igrali so: ljudski pevci (mešani zbor) ,duet ivica in tonček, ljudski godci 3x2 in mladi fantje. skupine so nastopile po dvakrat. muzikant samouk boris krivec iz dragučove se je prav tako uspešno predstavil z dvema pesmima iz svojega bogatega repertoarja. oddaja večer na vasi radia slovenske gorice, posneta v dragučovi, je zbranim pred radijskimi sprejemniki pričarala tisto, kar so ljudje nekoč poznali -večere na vasi. in poslušalci so se morda v mislih tudi sami vrnili v tiste čase. oddajo, ki so jo omogočili številni pokrovitelji, sta pripravila in vodila mateja toš in damjan veršič. iskrena hvala vsem, ki so oddajo pripravili in omogočili. večer na vasi p eter kranvogel -pečo kultura p ovej mi, zakaj t erezija lubej p ovej mi, zakaj me ne ljubiš v eč tako kot prej, ko bila sem ti angel z neba, ki si močno ljubil ga. iz dneva v dan se bolj ohlajaš, velikokrat mi tudi nagajaš, ne najdeš več besede lepe zame, ki bi celila mi moje rane. ne vidim razloga za takšno vedenje, saj to je lažno hrepenenje, hudobija te ubija še in še, ne muči več me, prosim te. prikradla so se leta ta presneta, saj z nama lahko vsak že pometa, ne smeva se v usodo vdat’ , kot to bilo je že enkrat.50 i z naših društev 6 0 let društva upokojencev jakobski dol marjan vozič z a nami je letni občni zbor društva upokojencev jakobski dol, ko je upravni odbor društva svojim članom »polagal račune« preteklega leta in načrtoval delo v jubilejnem letu 2011, ko društvo praznuje 60 let. na praporu društva sta letnici 1951-1991, kar pomeni, da so jakobski upokojenci organizirano pričeli delovati leta 1951. letnica 1991 pa označuje ustanovitev naše države slovenije. upokojenci, včlanjeni v društvo upokojencev jakobski dol, tako praznujemo visoki jubilej organiziranega delovanja. leto 2011 je pomembno in vse delo upravnega odbora in vodstva društva je namenjeno temu jubileju. zgodovina organiziranega delovanja upokojencev se je pričela davnega leta 1946 in 1947, ko so bile ustanovljene zveza upokojencev jugoslavije in zveze upokojencev po republikah tedanje skupne države, seveda tudi slovenije. ustanovni kongres v beogradu in ustanovni kongres 20. junija 1951 v ljubljani sta bila temeljni pogoj, da so se v slovenskih mestih in na podeželju pričele ustanavljati podružnice upokojencev, ki so bile avtonomne organizacije in sestavni del vsake republiške organizacije. v sloveniji so bili ustanovljeni okrajni in mestni odbori upokojencev, ki so določili ustanavljanje podružnic tudi na podeželju. leta 1951 je bila na območju zaselkov jakobskega dola ustanovljena podružnica upokojencev jakobski dol. podružnica je bila temeljna društvena organizacija in pravna oseba, ki je lahko samostojno pridobivala in upravljala svojo lastnino. najvišji organ podružnice je bil občni zbor, ki je moral biti vselej sklican v prvi polovici leta. pisnih virov o tem iz tedanjih časov na našem območju si nisem mogel veliko pridobiti, mariborskega pokrajinskega arhiva pa nisem obiskal. preoblikovanje podružnic upokojencev se je v sloveniji nadaljevalo v letu 1975 v društva upokojencev posameznega kraja v mestih in na podeželju. arhiv društva upokojencev jakobski dol hrani zapisnik o ustanovnem občnem zboru društva upokojencev jakobski dol, ki je bil 23. novembra 1975 ob 8. 30 v gostišču franca kocbeka v jakobskem dolu. predsednik ustanovljenega društva je postal franjo rojko, tajnik društva pa drago cerovac. izvršni odbor je štel 13 članov in tričlanski nadzorni odbor, ki ga je vodil franc breg. društvo je takrat štelo 120 članov, ustanovnega zbora pa se je udeležilo 84 članov. občni zbor je vodil mirko vauda, udeležil pa se ga je tudi takratni, še danes živeči predsednik krajevne skupnosti jakobski dol albert kozar. če primerjamo takratno vodenje društva upokojencev z današnjim, ugotovimo, da med njima ni velikih razlik. takratno vodstvo društva se je ukvarjalo s problematiko takratnega časa, sedanje pa se ubada s problemi sedanjosti, ki pa je lahko za nas in za bodoče upokojence usodnega pomena. iz arhivskega gradiva tedanjega časa sem razbral, da so se tedanji upokojenci z vso resnostjo lotili problemov v jakobskem dolu. z društvenim denarjem so celo sofinancirali asfaltiranje ceste skozi jakobski dol. povezovali so se z vsemi društvi iz domačega kraja in aktivno sodelovali na vseh proslavah in drugih prireditvah v domačem jakobskem dolu. prispevali so denar za gradnjo kulturnega doma v celovcu, prav tako so znaten znesek namenili za gradnjo nove bolnišnice v mariboru. skratka, udeleženi so bili v vseh dogajanjih v kraju, v katerem so živeli in delovali. aktivnost društva v letu 2010 in v prvih mesecih tega leta n aše društvo je bilo v preteklem letu in prvih mesecih tega leta zelo aktivno. delovali in sodelovali smo na osnovnih področjih društva upokojencev. sodelovali smo z društvom kmečkih žena, kulturno-umetniškim društvom, na področju izletništva, družabnih srečanjih in prireditvah, ki jih organizirajo društva iz domačega kraja. aktivni smo bili na področju socialnega varstva in ostalih področjih, kjer se izraža interes upokojencev. glede socialno-ekonomskega položaja upokojencev pa smo nemočni, saj nimamo vpogleda v podatke o višini pokojnin, ki jih prejemajo naši člani, saj je to predmet varovanja osebnih podatkov in so nedostopni javnosti. vse premalo pa smo v našem društvu naredili v projektu starejši za starejše, ki ga uresničujejo mnoga društva, zlasti v večjih mestih in krajih. naši poverjeniki dobro poznajo starejše ljudi v naših zaselkih, vse obiskujemo in jih ob posebnih priložnostih s skromnimi darili obdarujemo. naše člane obiskujemo po domovih za ostarele, se z njimi pogovarjamo in jim krajšamo čas. aktivnosti društva v preteklem letu društvo je bilo v 2010 dokaj aktivno. delovali in sodelovali smo na osnovnih področjih, povezanih z zdravim, smotrnim in aktivnim preživljanjem prostega časa nas upokojencev. program dela, ki smo si ga zastavili za leto 2010, smo v celoti izpolnili. aktivno smo preko krovne organizacije zveze društev slovenije sodelovali pri pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zakonu oziroma reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema v sloveniji. glede socialno-ekonomskega položaja nas upokojencev pa nimam pozitivnega odgovora, vem samo to, da smo negativno razpoloženi do dosedanje vlade, ki nam pokojnin ni zviševala po sprejetih zakonih. pokojnine je celo zamrznila.51 i z naših društev o rganizirali in izvedli smo društvene izlete in družabna srečanja. tako smo skoraj vsak mesec imeli organizirane izlete po domovini in tudi preko meja naše prelepe slovenije. poskrbeli smo za dodatno zagotavljanje finančnih sredstev, potrebnih za delovanje društva. dejavnost društva je bila izredno pestra in bogata na področju sodelovanja z drugimi društvi iz našega kraja. veliko naših upokojenk je aktivnih v društvu kmečkih žena, ki ga odlično vodi njihova predsednica jožica šerbinek. v kulturno-umetniškem društvu pod vodstvom nade svetina so zelo aktivne domače ljudske pevke, ki so skoraj vse upokojenke. malo manj smo bili aktivni v turistično-vinogradniškem društvu -pa ne po svoji krivdi, naše društvo pač ni po njihovem okusu. kar precej naših članov je krvodajalcev, nekateri so darovali kri že preko stokrat. tudi v lovskem in gasilskem društvu jakobskega dola je kar nekaj naših upokojencev. člani našega društva večinoma živijo v prelepih zaselkih jakobskega dola, nekaj pa jih je iz maribora, jarenine, jurovskega dola in srebotja. v društvo je včlanjenih 240 upokojencev, 140 upokojenk in 100 upokojencev. življenjska doba se tudi našim upokojencem zvišuje, tako da imamo trenutno najstarejšo članico anico rajzman, ki šteje 92 let, ambroževa zofka, karel vršič in ljudmila grašič pa so tudi že stari preko 90 let. želimo jim, da bi bili še dolgo naši zdravi in srečni člani. v svojih članskih vrstah imamo tudi lojzko rojko, ki je članica našega društva že od 1967 -torej 44 let. kapo dol, lojzka, in še na mnoga leta! v društvu upokojencev jakobski dol je od 80 do 90 let starih 50 upokojencev, 83 upokojencev je starih od 70 do 80 let, prav toliko jih je starih od 60 do 70 let, ostali upokojenci pa so mlajši. zdravstveno stanje naših upokojencev je dokaj dobro, vendar jih je kar precej potrebnih pomoči svojcev, ki pa za njih zelo dobro skrbijo. 122 članov našega društva je že dolga leta včlanjenih v sklad vzajemne samopomoči pri zvezi društev upokojencev slovenije in iz katerega svojci pokojnih članov dobijo 235 evrov za del pogrebnih stroškov. rednega letnega občnega zbora našega društva, ki je bil 19. marca 2011, so se udeležili 104 člani društva ali 44 %vseh članov. prvič v zgodovini našega društva so bili med povabljenimi gosti tudi predsednica zveze društev upokojencev dr. mateja kožuh novak, podpredsednica slavica golob, predsednik zgornjepodravske zveze društev upokojencev maribor franc lobnik, župan naše občine venčeslav senekovič, ravnatelj šole zdravko šoštarič, predsedniki oziroma predstavniki vseh sosednjih društev upokojencev občine pesnica in sladkega vrha ter predsedniki vseh društev iz jakobskega dola. razprava na občnem zboru je bila zanimiva in pestra. na občnem zboru smo podelili društveno priznanje zlatoporočencema marti in ludviku šišku. slavljencema želimo še mnogo let skupnega življenja. društvo upokojencev jakobski dol praznuje letos 60 let organiziranega delovanja, zato je upravni odbor na predlog predsednika društva na občnem zboru podelil društvena priznanja za dolgoletno aktivno delo nekaterim poverjenikom in članom upravnega odbora. društvena priznanja so prejeli: štefan bratkovič, milan dajčman, jože dokl, elizabeta fras, venčeslav fras, slavica fras, franc klauzner, pavlina ornik, alojzija rojko, marija rojko, terezija sinič in jože železnik. predsednik društva marjan vozič je prejel priznanje, ki ga podeljuje zveza društev upokojencev slovenije za nesebično in požrtvovalno delo, društvo upokojencev jakobski dol pa zlato plaketo zveze društev upokojencev slovenije. dan odprtih vrat jakobskih vinarjev t uristično-vinogradniško društvo jakob organizira dan odprtih vrat jakobskih vinarjev. sodelovalo bo 12 vinogradnikov, ki vas prijazno vabijo na svoje domačije, kjer vam bodo ponudili svoja odlična vina in postregli s prigrizki. prireditev bo 16. julija 2011 med 13. in 19. uro. pri vseh vinarjih in info točki v vinoteki in gostilni žmavc bodo na voljo degustacijski kozarci in karta z označenimi ponudniki vinarji. z nakupom kozarca boste lahko pokušali vina pri vseh 12 vinarjih. lepote tega dela slovenskih goric boste lahko odkrivali peš, s kolesom ali drugimi prevoznimi sredstvi. naslednji dan, 17. julija, ob 10. uri se bodo v jakobskem dolu začele vinogradniške igre. z željo ohranjati ljudsko izročilo se bodo mladi pomerili v tekmah s »putami« ,škafi, »lefkami« ,»cugari« in drugimi pripomočki, ki so jih nekoč uporabljali za delo v vinogradu in pri kletarjenju. z vinogradniškimi igrami, ki bodo letos izvedene drugič, bomo popestrili tretje državno prvenstvo v kuhanju »kisle župe« ,ki ga na ta dan organizira društvo kmečkih žena jakob. vabljeni!52 i z naših društev h odil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. ljubil sem jo. (o. župančič) v podeželskih društvih upokojencev sta najbolj razviti in priljubljeni dejavnosti izletništvo in družabništvo. tudi v našem društvu je tako. izletov se vsi veselimo. spoznavamo nove kraje, ljudi in njihovo dejavnost, običaje, skratka značilnosti in lepote naše domovine. že na občnem zboru, ki smo ga imeli 18. marca 2011, smo sprejeli program izletov. za letošnje leto smo načrtovali naslednje: •v aprilu kopanje v zdravilišču laško in ogled pivovarne, •v maju izlet v libeliče, na prežihovino in poštarski dom pod plešivcem. •v juniju izlet v prekmurje, •avgusta kopalni izlet v izolo, •oktobra izlet na kras in ogled pršutarne lokev. ob izletih pa imamo še mnoge druge dejavnosti. ob tem je treba povedati, da se pri organizaciji izletov pozna, da so težji časi, saj je vedno manj denarja za izlete. doslej smo izvedli izleta v laško in na koroško. v laško smo se odpeljali 12. aprila. bilo je čudovito pomladansko jutro, ko smo se odpravili proti celju in naprej v laško. laško je lepo urejeno mesto prav zaradi zdravilišča in pivovarne. najprej smo se kopali v zdraviliškem bazenu. v zdravilišču smo tudi imeli kosilo. popoldan smo odšli v muzej, kjer smo spoznali zgodovino laškega. izviri termaine vode so bili znani že v rimski dobi, v zdraviliške namene, predvsem za rehabilitacijo po poškodbah, pa jih izkoriščajo od sredine 19. stoletja. leta 1817 se je v laškem začelo pivovarstvo. danes je pivovarna laško največji industrijski obrat v okolici. marsikdo se rad odžeja z laškim pivom. tudi mi smo se odžejali v pivnici ob hotelu savinja. tu so nas pogostili s svetlim in temnim pivom in pecivom, ki sodi zraven. hitro smo pozabili na utrujenost. okusno pivo nas je spravilo v dobro voljo. tudi zapeli smo si, kot si perniški upokojenci zelo radi. domov smo se vrnili zadovoljni. za nami je tudi že drugi izlet na koroško. tega sem se posebej veselila. zakaj? do koroške imam še posebno spoštljiv odnos. verjetno mi ga je že v osnovni šoli v jarenini vcepil učitelj franc kotnik. po rodu je bil korošec in nam je povedal toliko lepega o koroški in njenih ljudeh, nas učil tudi lepe koroške pesmi, ki so bile zelo čustvene, melodične in domoljubne. izlet smo imeli 2. maja. najprej smo se ustavili v libeličah blizu avstrijske meje. ogledali smo si kostnico, cerkev sv. martina in muzej, ki vsebuje okrog 800 zanimivih starih kmečkih in rokodelskih orodij in strojev, ki so jih za muzej darovali domačini. to nas je še posebno zanimalo, saj so jih nekoč uporabljali tudi naši starši in še mi na podeželju. vodič, ki je domačin, nam je v koroškem narečju in s pravim slovenskim ponosom prikazal boj libeličanov za priključitev k matični domovini po plebiscitu leta 1920. presenetil me je tudi rek v turističnem prospektu: kdor narod izdaja, kdor narod taji: se zemlja ne bo pila njegove krvi! iz libelič smo se odpravili na prežihovino. na poti do prežihove rojstne hiše smo se najprej srečali z ogromnim kipom prežihovega voranca, od koder je čudovit pogled na kotlje in v mislinjsko dolino. pred nami se je razprostiral velik travnik s pokošeno travo. zadišalo je po senu. čudovit vonj. okrog nas mir in čist zrak. pokrajina pa vsa od sonca obsijana. prišli smo do prežihove rojstne hiše, posedli po klopeh in prisluhnili simpatični vodički. seznanila nas je o življenju in delu lovra kuharja -prežihovega voranca. pokazala nam je tudi globel pekel, kjer je pisatelj, ko je bil še otrok, nabral solzice -šmarnice in jih podaril svoji materi. zanj je bila to velika žrtev, ker se je te globeli zelo bal. premagal je strah, natrgal šmarnice in odhitel domov. v črtici solzice je to opisal takole: mati je stopila na hišni prag in takrat je sonce poslalo svoj prvi žarek na domače dvorišče in po njem se je razlila prelepa svetloba. sredi te svetlobe je stala mati, prečudovito lepa, kakor prikazen iz nebes. planil sem prednjo izletništvo v društvu upokojencev pernica k arolina pešl53 i z naših društev s polnim naročjem cvetlic in ji zmagoslavno zaklical: “mati, mati -solzice! ” ogledali smo si notranjost hiše, se ob hiši fotografirali in odšli proti avtobusu. odpeljali smo se do poštarskega doma pod plešivcem, kjer smo imeli kosilo. med udeleženci izleta je bila tudi naša članica zofka repina iz dragučove. prav na ta dan je imela 80. rojstni dan. peter ropič, predsednik društva, ji je čestital, marija bračko, blagajničarka društva, ji je izročila skromno darilo, ostali udeleženci izleta pa smo ji zapeli “vse najboljše za te ...“in ji tudi čestitali. slavljenka nas je pogostila z vinom, ki ga pridelajo v lastnem vinogradu. gospa zofka je bila pred leti predsednica sekcije kmečkih žena v pernici in zelo aktivna v kraju. prav v tem času so bili v pernici šiviljski in kuharski tečaj ter razne druge dejavnosti v okviru sekcije. pred odhodom s poštarskega doma je nastala še ‘’gasilska slika” udeležencev s slavljenko. domov smo se vračali utrujeni, vsak s svojimi mislimi. udeleženec izleta vlado je dejal: “danes sem se naužil svežega zraka. ”moje misli pa so se vračale k črticam iz zbirke solzice, k otrokom, ki jih prežihov voranc opisuje, h krivicam, ki so se jim godile. ob tem pa sem se spraševala, ali se zgodovina ponavlja. občinsko ocenjevanje vin v jakobskem dolu d ušan mulec v aprilu je turistično-vinogradniško društvo jakob v vinoteki žmavc izvedlo že 19. tradicionalno ocenjevanje vin. to že drugo leto velja kot pesniško občinsko ocenjevanje. na njem je sodelovalo 19 vinogradnikov s skupno 70 vzorci. petčlanska strokovna ocenjevalna komisija v sestavi mag. anton vodovnik, predsednik, in člani srečko šumenjak, rastko tement, mitja trojner in tadeja vodovnik plevnik je bila zadovoljna s kakovostjo vin letnika 2010. vinarjem je kljub muhastemu jesenskemu vremenu uspelo donegovati kakovostna in vrhunska vina. najvišje ocene po sortah vin so osvojili: •peter ropič za zvrst 17, 77 • stanko ornik za laški rizling 18, 03 • vinogradništvo kraner-plateis za zeleni silvanec 17, 37 • srečko šumenjak za sivi pinot 18, 10 • boštjan bračko in vinogradništvo kraner-plateis za chardonnay 1 8, 20 • vinogradništvo senekovič za kerner in renski rizling 18, 17 • vinogradništvo kebrič, vinogradništvo mulec in vinogradništvo senekovič za sauvignon 18, 17 • vinogradništvo kraner-plateis za traminec 18, 17 • vinogradništvo kraner-plateis za rumeni muškat 18, 13 m ed rdečimi vini: •vinogradništvo mulec za modri pinot 18, 37 • boštjan bračko za zweigelt 17, 97 m ed predikatnimi vini: •vinogradništvo mulec za renski rizling, suhi jagodni izbor 19, 73 k ot zanimivost je bila ocenjena tudi zvrst rose pozne trgatve iz jakobskega vinograda, kjer raste tudi potomka najstarejše, 400-letne trte žametne črnine z lenta v mariboru. vino je donegoval srečko šumenjak in je dobilo oceno 18, 43. jakobski vinograd je v središču jakobskega dola, zanj skrbijo člani turistično– vinogradniškega društva jakob.54 i z naših društev k egljaška sekcija pri du jarenina je zaživela e lica zlodej d ruženja v domu starejših idila l idija caf, špela lubej u čenci oš jakobski dol na obisku a lenka borošak p o dolgi zimi je sekcija ruskega kegljanja pri du jarenina v aprilu pričela redno vsakotedensko trenirati. 20. maja so se kegljačice in kegljači udeležili turnirja, ki ga je organiziralo du limbuš-pekre na kegljišču ob domu kulture v pekrah. turnir je potekal v prijetnem vzdušju in je bil zelo dobro organiziran. kegljalo je 41 ekip -21 ženskih in 20 moških. kegljačice in kegljači naše sekcije so se prvič pomerili na turnirju, a sta obe ekipi, ženska in moška, kljub temu dosegli zadovoljive rezultate, kar je za vse velika motivacija. vabimo vse zainteresirane člane du jarenina, da se vključijo v našo sekcijo ruskega kegljanja, kjer zdravju koristno rekreacijo povezujemo s prijetnim druženjem. članom kegljaške sekcije pri du jarenina čestitamo za dosežene rezultate na prvem turnirju ter želimo mirno roko in dober met! v našem domu se zelo trudimo povezovati vse tri generacije ljudi, od najstarejših do najmlajših. za krepitev medgeneracijskih odnosov v naši lokalni skupnosti vse leto prirejamo številne kulturno-družabne prireditve. organiziramo različne kreativne delavnice, kjer z otroki oš jarenina, jakobski dol, sladki vrh izdelujemo izdelke in z njimi okrasimo naš dom. skupaj proslavimo večino praznikov, ki se zvrstijo čez leto. predvsem se razveselimo najmlajših, ki nas zmeraj navdušijo s svojimi plesnimi točkami, pevskimi nastopi in lutkovnimi predstavami. prav tako že šesto leto vsakih 14 dni prirejamo družabna srečanja z otroki oš jarenina. v dom idila prihajajo tudi prostovoljci, ki z druženjem in pogovorom polepšajo dneve našim stanovalcem. osnovna šola jakobski dol že nekaj let sodeluje z domom starostnikov idila in tako smo se tudi v tem šolskem letu odločili, da ga obiščemo. v sklopu skupine nadarjenih učencev, mladih članov rdečega križa in članov folklorne skupine vsako leto organiziramo skupne aktivnosti mladih in starostnikov z namenom, da krepimo vezi med mladimi in ostarelimi, razvijamo čut za človečnost in socialno odgovornost, krepimo in širimo medgeneracijsko sodelovanje, razvijamo čut za odgovornost in težimo k izboljšanju kakovosti življenja. učenci s starostniki sodelujejo v skupnih delavnicah, folklorni plesalci jim popestrijo dan in ob harmoniki skupaj veselo zapojejo. v idili nas vselej prijazno sprejmejo in veseli smo, da nam uspe prižgati iskrice v očeh številnih starostnikov. ostareli ljudje si želijo obiskov mladih, poleg tega z njimi spodbujamo solidarnost in medgeneracijsko učenje, medsebojno razumevanje, razvijamo strpnost in sprejemamo drugačnost. v okviru projekta teden vseživljenjskega učenja bomo tako kot vsako leto na šolo povabili starostnike iz doma idila in organizirali skupni dogodek -medgeneracijsko delavnico. na delavnicah sodeluje tudi ravnatelj naše šole, s svojo inovativnostjo in širino spodbuja in podpira aktivno povezovanje šole z drugimi organizacijami in njeno in vključevanje v lokalno skupnost. včasih je treba pomisliti, kako sebi in drugim polepšati dan, saj vsak od nas skriva v sebi nekaj dobrega …in tudi z eno samo majhno gesto lahko spremenimo človekovo življenje –na boljše ali slabše.lana zagorac in gal mlaker, državna prvaka v standardnih plesih pri mlajših mladincih 5 5 n ogometna šola jarenina a lojz velički v preteklem letu, prav v tem času, smo v jarenini s kadetsko in mladinsko ekipo bojevali odločilne bitke na travnatih površinah za obstanek v i. slovenski kadetski in mladinski ligi. po borbenih in zmagovitih igrah nam je uspelo. kaj pomeni tekmovati z najboljšimi slovenskimi ekipami, smo v tem drugem letu spoznali še bolj. zdaj vemo, kaj pomeni biti »majhen« in se boriti proti slovenskim velikanom v nogometu, saj se je konkurenca še zaostrila. nismo obupali, čeprav smo vedeli, da bomo od vsega začetka bili boj za obstanek med najboljšimi slovenskimi nogometnimi klubi. kljub temu da nam letos ni uspelo in se selimo s kadetsko in mladinsko ekipo na nižji nivo tekmovanja, naši fantje s svojimi igrami niso razočarali in so dostojno zastopali nk jarenina in občino pesnica širom po sloveniji. v tekmovanju so se pomerili z ekipami kopra, rudarja iz velenja, domžal, aluminija iz kidričevega, maribora branika, brava iz ljubljane, olimpije, hita gorice, celja, mure, poli drave, interblocka, dravograda, simer šampiona in triglava iz kranja. ekipa starejših dečkov u– 14, ki prav tako nastopa v i. slovenski ligi – vzhod, pa je z uvrstitvijo pri vrhu lige ohranila prvoligaški status, za kar ji gredo vse čestitke. to je tudi jamstvo za skorajšnjo vrnitev kadetov in mladincev med najboljše slovenske ekipe. ostale mlajše selekcije so uspešno nastopale v tekmovanjih mnz maribor. hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k našemu nastopanju v i. slovenski ligi in na vseh ostalih nivojih tekmovanj, še posebno igralcem, trenerjem, tehničnemu osebju, vodstvu kluba, staršem in vsem privržencem in navijačem našega kluba. kljub vsem težavam, s katerimi se ubadamo v klubu, dokazujemo, da v mali jarenini igramo dober nogomet. tako dober, da se lahko merimo s »slovenskimi velikani« ;tako dober, da lahko iz našega kluba mladi fantje prestopajo v najkvalitetnejše slovenske in evropske klube. in ko se ob tej igri naši fantje še zabavajo, smejijo in uživajo, je popolnoma jasno, da je igranje nogometa v jarenini veselje, zabava, zadovoljstvo, pridobivanje prijateljstev, smeh in osebni razvoj. mladi, pridite in se nam pridružite na nogometnih zelenicah! vpis otrok v nogometno šolo jarenina poteka med ponedeljkom in petkom popoldne v naših klubskih prostorih. vabljeni! šport56 š port p eti na 11. igrah šolarjev slovenije a lojz velički e nduro klub jakob f ranci klauzner 2. tradicionalni blagoslov motorjev v pernici v kranju so se v petek, 27. maja 2011, zbrali mladi od 13 do 15 let na 11. igrah slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev. v prelepem sončnem vremenu so se šolarji pomerili v izbranih disciplinah: atletiki, tenisu, plavanju, odbojki in malem nogometu. igre so bile organizirane kot tekmovanje med trinajstimi slovenskimi občinami, ki so članice slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev. ker je najpomembnejši šport v naši občini nogomet, smo se pomerili v tej disciplini. barve naše občine pesnica so zastopali: žan babšek, blaž dobaj, blaž govedič, blaž drozg, jure šegula, martin kraner, matias čeh, dino sendič, jan jenuš in jaša žigert. ker med nastopajočimi spadamo med najmanjše slovenske občine, je osvojitev 5. mesta, s katerim smo dostojno zastopali našo občino, lep dosežek. ista ekipa bo v avgustu zastopala občino pesnica na 45. mednarodnih otroških igrah na škotskem. verjamem, da se bodo fantje tudi tokrat maksimalno potrudili in uspešno ponesli ime naše male občine in države v svet. enduro klub jakob je 21. maja organiziral že 6. tradicionalni blagoslov motorjev. ta dan se je v ta namen zbralo preko 150 motoristov s svojimi jeklenimikonjički. po blagoslovu je sledila panoramska vožnja po cestah jakobskega dola. motoristi so lahko svoje spretnosti preizkusili tudi v spretnostni vožnji na poligonu, ki jo je organizirala avtošola oman. panoramski vožnji je sledila zabava vseh zbranih motoristov in njihovih simpatizerjev ob dobri hrani in pijači ter privlačnem srečelovu. zahvaljujemo se sponzorjem in drugim, ki ste nam pomagali pri organizaciji in izvedbi dogodka. v _nedeljo, 8. maja, je bila v pernici tradicionalna prireditev – blagoslov motorjev. med drugo sveto mašo je prihrumelo na trg pred cerkvijo 212 jeklenih konjičkov, ki so se razporedili na obeh straneh ceste. bili so takšni in drugačni –prava paša za oči številnih obiskovalcev. po maši je slovesen obred blagoslova opravil župnik marjan nemec in vsakemu m otoristu posebej zaželel srečno vožnjo. sreča z vremenom nas je spremljala tudi na panoramski vožnji po mejnih cestah ks pernica skozi ložane, vodole, dragučovo, vosek, vukovje in močno, a ko smo želeli izvesti zaključek na igrišču, nam je načrte prekrižal dež, zato smo prijetno druženje končali malo prej, kot smo načrtovali. tako smo se le zahvalili sponzorjem, se na hitro okrepčali in si obljubili na svidenje drugo leto.57 č as prvomajskih praznikov za jarenino pomeni tudi svojevrsten praznik nogometa, saj je v zadnjih letih takrat tu organiziran tradicionalni nogometni turnir za selekcije u-7, u-8 in u-10. tudi letos ni bilo nič drugače, na velikonočni ponedeljek, 25. 4. 2011, je na igriščih v jarenini potekal že 13. mednarodni nogometni turnir za selekcije u-7, u-8 in u-10. marsikomu se zdi neverjetno, vendar je to največji turnir teh selekcij v sloveniji, skupno je sodelovalo 36 ekip. tokrat so se turnirja udeležili podmladki domačega kluba nissan ferk jarenina ter maribora, mure, dekanov, veržeja, simer šampiona iz celja, brava iz ljubljane, interblocka iz ljubljane, pohorja iz ruš, bilja, slovenske bistrice, dravograda, drave, aluminija, pesnice, sladkega vrha in še bi lahko naštevali. zmagovalec turnirja v kategoriji najmlajših nogometašev u– 7 je bil naš prijateljski klub primorske iz dekanov, v kategoriji u– 8 so bili najboljši mladi upi iz celja, ekipa simer šampiona, v kategoriji u– 10 pa so slavili naši mladi upi iz jarenine, ki jih vodi trener matjaž kraner. zmaga na turnirju je odličen rezultat domače ekipe, ki je navduševala z borbenostjo in nogometnimi spretnostmi mladih nogometašev. ostali domači ekipi sta v kategoriji u-7 osvojili 7. mesto, v kategoriji u-8 pa 8. mesto. najboljšim ekipam in posameznikom so predstavniki sponzorjev podelili nagrade, zmagovalnim ekipam pa je venčeslav senekovič, župan naše občine, izročil prehodni pokal. tudi letos smo v jarenini doživeli živahen nogometni vrvež, športno so bile razpoložene ekipe mnogih slovenskih klubov, ki so že v preteklih letih dokazovale, kako domiseln, navdiha in športnega duha poln je lahko nogomet mlajših selekcij, katerih cilj je ob športnih dosežkih predvsem druženje, sklepanje novih znanstev in prijateljstva. na svidenje ponovno prihodnje leto na 14. turnirju. 13. nogometni turnir za mlajše selekcije v jarenini katja velički š port o bčinsko prvenstvo v malem nogometu b ojan kocbek v petek, 13. maja, je bilo v športni dvorani v pesnici organizirano občinsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše dečke (letnik 1998 in mlajši) .prijavili sta se ekipi oš kerenčičevih pesnica in oš jakobski dol. tekma je potekala v prijetnem športnem vzdušju, zanj so poskrbeli gostitelji, učenci iz pesnice. tekma se je končala z rezultatom 2: 0 za učence oš jakobski dol. s tem dosežkom so postali občinski prvaki in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, na medobčinsko prvenstvo.58 n a osnovni šoli jakobski dol smo v šolskem letu 2010/ 11 prvič organizirali prireditev šport špas -dan druženja in gibanja vseh generacij. akcija poteka v sloveniji že četrto leto zapored na isti dan ne glede na vreme. lani je v njej sodelovalo 198 šol in vrtcev, domov za ostarele in preko 230 društev, vključilo se je tudi več kot 80 zdravstvenih domov. skupno je bilo udeležencev preko 84. 500. k sodelovanju smo povabili ekipo iz zdravstvenega doma, ki je ob koncu skupnega pohoda treh generacij opravila meritve srčnega utripa in krvnega tlaka. vabilu so se odzvale članice društva kmečkih žena na čelu z jožico šerbinek, ki so ob pomoči upokojencev pripravile zdravo prehrano. tudi ekostojnica ni manjkala. zanjo so poskrbeli člani družine šumenjak. vabilu so se prijazno odzvali oskrbovanci iz bližnjega doma idila pod vodstvom direktorice alice rendulič. pomagali so nam člani prostovoljnega gasilskega društva iz našega kraja. povabljeni so bili tudi člani turističnega društva in policisti policijske postaje šentilj. po uvodnem govoru, napovedi programa in izvedbi kratkega nastopa šolskih glasbenih skupin in solistov je sledil pohod. v prijetnem vzdušju so si udeleženci zapeli. manjša skupina pod vodstvom učiteljice štefke je izvedla nordijsko hojo. sledile so gibalne aktivnosti vseh treh generacij na vseh šolskih športnih objektih. ob koncu so se učenke pomerile v odbojki s starši (matere in učiteljice) in morale priznati premoč starejši generaciji. prav tako so se v nogometu s starši (očetje, dedki in delavci šole) pomerili učenci, ki so podobno kot učenke morali priznati premoč starejši generaciji. športni dan je minil v prijetnem, športnem vzdušju, brez poškodb in pretiranega rivalstva. k temu so pripomogli prav vsi udeleženci, saj so upoštevali vodilo organizatorja šport kot špas in druženje vseh generacij. športni dan smo sklenili z obljubo, da se naslednje leto zberemo v še večjem številu. vse, ki jih letos nismo povabili, pa že sedaj vabimo, da se nam pridružijo. šport špas -dan druženja in gibanja vseh generacij b ojan kocbek š port59 š port n ajstarejši udeleženec, 83-letni srečko kocbek60 š port d ruštvo je bilo v letu 2010 precej aktivno. skozi vse leto so potekale jahalne šole, v maju in oktobru pa smo v sodelovanju s konjeniško akademijo slovenije in konjeniško zvezo slovenije organizirali teoretično in praktično opravljanje izpitov za tečajnike. v aprilu se je okoli 35 članov udeležilo čistilne akcije očistimo slovenijo (pohvalno je, da je bila več kot polovica otrok) .čistili smo v bližnji okolici, gozdu in ob delu železniške proge. ob koncu akcije se je nabral kar zajeten kup smeti. v okviru krajevnega in občinskega praznika smo organizirali dan odprtih vrat, priredili smo zabavno spretnostno jahanje, v jahanju po so se lahko preizkusili tudi obiskovalci. med poletnimi počitnicami smo pripravili poletni tabor. otroci so bili vse dni na kmetiji, kjer so sami skrbeli za živali, se intenzivneje posvečali treningom jahanja, organiziran je bil pohod, udeležili so se predavanj, bilo je veliko zabave in iger ter še in še. dva dni je bila z njimi tudi slikarka in restavratorka laura petek, ki jim je razkrila marsikatero skrivnost barvanja in mešanja barv. ob koncu tabora je sledila razstava njihovih slik, ki si jih še vedno lahko ogledate v naših prostorih. sledil smo letnim časom in pripravili kostanjev piknik z zabavnimi igrami in spretnostim jahanjem za tečajnike in piknikom za njih, njihove starše in prijatelje. v oktobru smo v sodelovanju z veterinarko majo iz veterinarske klinike pesnica organizirali predavanje s področja veterine (prehrana in bolezni konj, zdravljenje …),prav tako je bil izveden praktični prikaz oskrbe poškodovanih ali bolnih konj. predavanja se je udeležilo 45 slušateljev, članov in drugih. v okviru rednih dejavnosti kluba omogočamo tudi prakso dijakom biotehniške šole. pridobijo si lahko izkušnje pri delu s konji in z drugimi živalmi, ki so v našem živalskem vrtu. dijaki izpopolnjujejo svoje znanje s pomočjo njihovih predavateljev in tudi s strokovno pomočjo naših inštruktorjev. trije naši inštruktorji so se udeležili tridnevnega licenčnega seminarja za strokovne kadre, ki ga je organizirala konjeniška akademija slovenije in je potekalo v ljubljani. s pridobljeno licenco lahko tako v našem društvu tečajniki še naprej opravljajo izpite s področja konjeništva. ena izmed pomembnejših stvari pa je vsekakor odločba, ki smo jo pred kratkim prejeli od ministrstva za šolstvo in šport, s katero nas uvrščajo med društva, ki delujejo v javnem interesu. tudi leto 2011 po dogajanjih prav nič ne zaostaja. redno poteka program prakse za dijake. organizirali smo teoretični del izpitov za naše tečajnike, izvedli zabavne konjeniške igre in še veliko drugega. sedaj se pripravljamo na izvedbo poletnih taborov, kjer bomo otrokom prikazali tudi domače obrti, ljudska izročila … lepo izpopolnil se je tudi naš živalski vrt, ki bo kmalu potreben širitve. skratka, vabljeni k nam, kjer se zmeraj kaj dogaja. dogodki v konjeniškem društvu pesnica 1 8. kolesarski maraton po sadno-vinskih cestah b ranko rokavec p rva junijska sobota zaradi slabih vremenskih napovedi ni obetala nič dobrega za kolesarski maraton v pesnici. kljub temu je privabila številne kolesarske navdušence, ki so se podali na že 18. kolesarski maraton po sadno-vinskih cestah, katerega organizirajo kd branik ter občine kungota, pesnica in šentilj. tokrat smo startali pred novim poslovno-trgovskim centrom v pesnici, kjer je bil tudi cilj, in v zadovoljstvo vseh bo tako tudi v bodoče. kolesarski maraton je bil tudi letos ena izmed prireditev olimpijskega komiteja slovenije in tako predstavljena celotni sloveniji. lokalno smo nanj vabili z vabili in v sredstvih javnega obveščanja. novost letošnjega maratona je bilo žrebanje 30 dobitnikov nagrad, ki so jih prispevali podjetja in posamezniki iz občine pesnica. prva nagrada je bilo kolo, dobil pa ga je veliki kolesarski navdušenec lojze pehan iz jarenine. vabljeni tudi na naslednji maraton, ki bo leta 2012 ponovno prvo soboto v juniju.61 1 4. in 15. maja 2011 je v spodnjem dobrenju stekla že peta čistilna akcija zapored, ki poleg čiščenja postaja vse bolj akcija urejanja našega kraja in priložnost za druženje. že konec marca smo v odboru krajanov spodnjega dobrenja pričeli razmišljati o organizaciji naše vsakoletne čistilne akcije. skladno z izraženo željo v preteklem letu smo čakali na odziv župana, ali bo akcija obsegala celo krajevno skupnost pesnica ali kar območje vse občine. različni dejavniki so povzročili, da ustreznega odgovora župana v smeri, da bi občina ali krajevna skupnost organizirali tako akcijo, ni bilo. tako smo v odboru nekoliko pozno, šele v začetku maja, sprejeli odločitev, da akcijo izpeljemo po ustaljenem postopku z eno dodatno aktivnostjo urejanja našega kraja. odločili smo se, da poleg ureditve obstoječih info tabel uredimo postajališče za kolesarje pri ploju. v soboto popoldne smo se tako zbrali: tone kos, peter opaka, aleš bauman, petra in borut auda, leon samogy ter klavdija samogy simonič in kar šest ur barvali postajališče. ob tem smo počistili naše info table in ob njih pokosili travo. dela je bilo veliko več, kot smo predvideli, barva je dobesedno izginjala v lesu, ki so ga dolgoletne vremenske razmere že precej načele. pomagal nam je tudi srečko ploj, ki je poskrbel za lestve in košnjo trave ob postajališču. za nedeljo smo načrtovali klasično čistilno akcijo, v kateri bi pobrali smeti na obrobnih predelih cest v sodelovanju z lovsko družino pesnica– jarenina. župan nam je tudi letos ustregel, nabavil je vreče in rokavice ter poskrbel za postavitev kesona. letos pa smo se dogovorili tudi za predhodno košnjo obrobnih predelov, ki bi olajšala pobiranje smeti. žal nam je zofija ponagajala in celo nedeljo je lilo kot iz škafa. kljub temu smo se zbrali ob vnaprej določeni uri in v polni pripravljenosti, da bi nekaj kljub temu napravili, če bi dež vsaj za nekaj časa ponehal. ni se izteklo, kot smo želeli, a nismo dovolili, da bi nam vreme pokvarilo razpoloženje. nekaj ur smo ob zelo okusnem srninem golažu in izvrstni škofičevi kapljici preživeli skupaj, spregovorili nekaj besed s sosedi, ki jih sicer ne bi. tudi letos smo se ob zaključku akcije spomnili naših akciji najbolj zvestih sokrajanov, ki so v njej najmanj štirikrat sodelovali, in jim izročili majhno darilo -majico glavnega sponzorja, nove kbm, d. d. darila so dobili: renata ferš, frančka senegačnik, vlasta ledinek pungerčar in peter pungerčar. majico smo podelili tudi članici lovske družine pesnica– jarenina, kuharici nadi fliser, ki nam je golaž pripravila že dva dni prej, ker je bila v času akcije na dopustu. za pecivo sta poskrbeli tilka cehtl in rozika viher, vino je prispevala družina mirka škofiča. kakorkoli obrnemo, brez slabe vesti lahko zaključimo, da smo akcijo tudi letos uspešno izvedli. nadpovprečno dobro sodelujemo z lovsko družino pesnica– jarenina, dosegli smo nadgradnjo sodelovanja z občino. ponovno smo kot odbor dobili potrditev, da si naši sokrajani akcije želijo in da so pripravljeni narediti tudi več, kot se od njih pričakuje, če gre za skupni cilj. prisotni krajani: borut, petra, ana in urška auda, renata in franci ferš, frančka in adolf senegačnik, vlasta in peter pungerčar, mojca in ivan fornezzi, neda simonič, helena fijačko, dušan jerman, jože, tim in nejc berzak, albin kocbek, peter, maja, laura in jonas opaka, tone, vera in uroš kos, metka babič, tilka, roman, danijela cehtl in mateo gunjič, jasmina cehtl, dušan irgolič, leon, lucija, laura in klavdija samogy p risotni člani lovske družine: oto frajzman, ferdinand rojko, vojko pečarič, andrej fingost, roman šparl, bojan šantl, polde žižek, tilen hlebič, igor in ladislav pahor čistilna akcija v spodnjem dobrenju malo drugače k lavdija samogy simonič e kologija p ostajališče za kolesarje p ostajališče za kolesarje s sodelujočimi u reditev info tabel62 v eseli dogodki z latoporočenca hilda in milan senekovič iz voska 90 let kristine rošker iz poličke vasi 90 let justine hazl iz poličke vasi 9 1-letnik karel vršič iz ročice z latoporočenca rozalija in vilijem ekselenski iz dragučove z latoporočenca šiško iz drankovca63 r azvedrilo r ešitve rebusov pošljite najkasneje do 15. avgusta 2011 na naslov: občina pesnica, pesnica pri mariboru 43 a, z oznako rebusi. za žrebanje je dovolj ena pravilna rešitev. izžrebanim nagrajencem bomo podelili praktične nagrade (buteljka) tokratnega sponzorja vinogradništva kebrič, sp. jakobski dol 23 b. rešitve rebusov iz prejšnje številke (december 2010) :margaret thatcher, goslač na strehi, adenski zaliv, miki miška n agrajenci iz prejšnje številke: franc ferk, ceršak, ivica lukman, maribor, in erika ciner, jarenina r arebus (bojan kocbek) rebusoid (bojan kocbek) rebusoid brez strešice (bojan kocbek) rebusoid (bojan kocbek) rebusoid (bojan kocbek)jutranji pomenek prijateljev na paši